Ugotavljanje kvalitete zapolnjevanja jamskih prog s pomočjo ročnega georadarjaSkaza, Valentin (Avtor) Rošer, Janez (Mentor) georadarPremogovnik Velenjekvaliteta izdelave jamskih progV Premogovniku Velenje se za potrebe pridobivanja premoga izdelujejo dostopne proge v premoškem sloju. Podgradnjo sestavljajo jekleno ločno podporje (JLP) in leseni opaž, ki se namesti za ločnim podporjem, ki poleg dodatne nosilnosti podgradnje preprečuje rušenje premoga v progo. Pri potovanju zraka skozi razrušen premog, prihaja do oksidacije, pri čemer se sprošča toplota. Če ta proces poteka dalj časa, je rezultat samovžig premoga oz. jamski požar. V izogib tega se izdeluje izolacijski plašč po obodu proge, ki pa dodatno poveča tudi nosilnost celotnega sistema podgradnje. Temelji na tem, da se prostore med podgradnjo in premogom zapolni z mešanico elektrofiltrskega pepela, cementa in vode. Zapolnjevanje poteka skozi cevi, ki so vgrajene v stropni del proge. Polnilo teče od vrha po obodu proge navzdol. Voda, ki ne ostane v polnilu se izloči in za sabo pusti praznine. Preverjanje kvalitete zapolnjevanja izolacijskega plašča se izvaja z vrtanjem skozi opaž s pnevmatskim strojčkom Turmag in spiralnim svedrom. Kvaliteta se ugotavlja z opazovanjem iznesenega materiala in upora pri vrtanju. Pomanjkljivost tega je, da se kvaliteta preverja na naključnih točkah, pri tem pa se poškoduje del izolacijskega plašča. S prihodom ročnega georadarja na tržišče se je porajalo vprašanje ali je naprava primerna za ugotavljanje kvalitete izdelave izolacijskega plašča. Ta elektromagnetna geofizikalna metoda je primerna zaradi preproste izvedbe meritev ter nedestruktivnosti procesa. Naprava oddaja EM valove ter sprejema njihove odboje od objektov z različnimi dielektričnimi lastnostmi. Izvedeno je bilo testiranje naprave v jami na treh lokacijah. Pri izmeri smo se srečali z operativnimi težavami zaradi razgibanega profila jamske proge, kjer je premikanje georadarja oteženo. Pridobljeni rezultati meritev niso podali jasnega odgovora na vprašanje uporabnosti. Zato je bil izveden še dodatni preizkus na lesenih zabojih, ki so bili narejeni za posnemanje pogojev v jami. Zaboj A je bil zapolnjen s premogom v celoti, sledila je plast polnila, opaž in JLP. Za primerjavo pa je zaboj B vseboval dve praznini v sloju premoga in eno praznino v plasti polnila. Pri dodatnem poskusu smo ugotovili, da s testiranim georadarjem praznin v zabojih ni moč zaznati.. Vzrok za to so karakteristike JLP, ki ne prepušča elektromagnetnih valov. Po odstranitvi JLP in opaža je bila praznina v polnilu jasno razvidna. Preostalih dveh praznin, ki sta se nahajali na dnu zaboja, nismo prepoznali. Verjetni vzrok za to je zasičenost polnila in premoga z vodo, ki ovira izmero z georadarjem. Rezultati preizkusov so pokazali, da naprava s podanimi zmogljivostmi ni primerna za izvajanje kontrole izdelave izolacijskega plašča.20192019-09-21 07:15:03Diplomsko delo/naloga110955sl