<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110920"><dc:title>Politični in socialni vzroki za izseljevanje iz slovenskega prostora po 2. svetovni vojni</dc:title><dc:creator>Meserko,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repe,	Božo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>migracija</dc:subject><dc:subject>politična emigracija</dc:subject><dc:subject>ekonomska emigracija</dc:subject><dc:subject>socialna emigracija</dc:subject><dc:subject>druga svetovna vojna</dc:subject><dc:subject>slovensko izseljenstvo</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga poskuša osvetliti izseljevanje iz Slovenije po drugi svetovni vojni. Val povojnega izseljevanja so sestavljali predvsem politični begunci, ki so bili izseljeni oz. so se izselili zaradi nasprotovanja socialističnemu režimu v Jugoslaviji, sodelovanja z okupatorjem pred vojno, ali pa ker so bili v stikih z nekom, ki je z njimi sodeloval. Izseljevali so se predvsem v ZDA, Argentino, Kanado in Avstralijo. Poleg politične emigracije bo v nalogi obravnavana tudi emigracija zaradi socialnih in ekonomskih vzrokov. Ekonomsko izseljevanje je bilo najbolj številčno in obsežno v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V začetku šestdesetih so se namreč ponovno odprle jugoslovanske meje, ki so sprožile nov val izseljevanja iz države. V novih državah so nastajale slovenske skupnosti, iz katerih so nastale razne slovenske organizacije. Te so skrbele za povezovanje Slovencev v tujini ter ohranjanje slovenske kulture in jezika. Društva so izdajala svoje časopise in glasila, ki so skrbela za informiranost tako slovenskega kot tujega  prebivalstva.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-20 11:59:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110920</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
