<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110919"><dc:title>Sociologija kognitivne znanosti: Utelešena kognicija in ideologija</dc:title><dc:creator>Stanojević,	Thais	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krašovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>utelešena kognicija</dc:subject><dc:subject>kultura</dc:subject><dc:subject>kognitivna znanost</dc:subject><dc:subject>ideologija</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu skušam osvetliti potencialne možnosti za sodelovanje med sociologijo kulture in kognitivno znanostjo. Kognitivna znanost je interdisciplinarna veda, pri kateri na vprašanje “kaj je kognicija” vsaka veda poda nekoliko drugačen odgovor. Relativno ustaljena teorija o utelešeni kognicij zagovarja, da kognicije ni mogoče zvesti zgolj na umski proces, ki se odvija znotraj lobanje, ampak da telo pri razmišljanju igra enakovredno vlogo. Sociologija kulture se je do nedavnega s kognicijo ukvarjala kot z entiteto, ki je ločena od družbe, tako je družba nastopila kot abstrakcija zunaj posameznika, kognicija pa kot nekaj, kar prebiva znotraj človeške glave. Vloga telesa je bila ob tem zanemarjena ali pa zreducirana na neverbalni del pomena socialnih interakcij, kultura pa nastopa kot sistem norm, ki jih posamezniki internalizirajo. To spominja na model kognitivizma, ki je dolgo časa prevladoval v kognitivni znanosti in je kognicijo razumel kot računanje s simbolnimi predstavami - kognitivna struktura absorbira dražljaje iz okolice in jih procesira. Koncept habitusa se najbolje približa teoriji utelešene kognicije, saj skuša preseči most med družbeno strukturo in posameznikovem delovanjem in tako nastopa kot utelešena kognitivna struktura, ki motivira dejanje. Nova odkritja v nevroznanosti pod vprašaj postavljajo kredibilnost teorij, ki družbene fenomene razlagajo kot nadstavbo ali kolektivno zavest, kognicijo pa reducirajo na navado. Kognitivna znanost lahko dopolni razumevanje sociologije o kognitivno-telesnih mehanizmih, ki se odvijajo nezavedno, ko smo vpeti v določeno družbeno situacijo, sociologija pa lahko s svojim znanjem o sociogenezi in njenih posledicah na psihološko strukturo posameznika in družbe prispeva k zastavljanju drugačnih, širših vprašanj pri raziskovanju turbulentnih kognitivnih procesov.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-20 11:59:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110919</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
