<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110902"><dc:title>Slovenska matica in pomembnejše osebnosti</dc:title><dc:creator>Krajnc,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Perenič,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>empirična literarna veda/znanost (ELV/ELZ)</dc:subject><dc:subject>Slovenska matica</dc:subject><dc:subject>19. stoletje</dc:subject><dc:subject>založba</dc:subject><dc:subject>ustanove</dc:subject><dc:subject>osebnosti</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga predstavi Slovensko matico kot literarno-kulturno ustanovo in pomembnejše osebnosti, ki so delovale znotraj nje v 19. stoletju, vplivale na njen nastanek, razvoj, delovanje in uredniško politiko. Slovenska matica je obravnavana skozi pogled empirične literarne vede, še posebej znotraj sistemske teorije. Naloga se osredotoči na vlogo Slovenske matice kot posredniške ustanove založbe, ki je izdajala visokokakovostna leposlovna dela, in izkaže se, da je največ leposlovja, predvsem proze, izšlo za časa predsedovanja Frana Levca. Člani Matice so razvrščeni v sedem socialnih sistemov: umetnost, vojska, politika, gospodarstvo, religija, znanost ter vzgoja in izobraževanje. V podsistemu umetnosti, literaturi, so pregledani literarni proizvajalci in posredniki ter posebej še odborniki. Na podlagi razvrstitve v socialne sisteme in organizacije socialnih mrež so izdelane povezave med njimi, z aplikacijo na teorijo kapitala pa se izkaže, da so posamezniki z največ družbene moči imetniki ekonomskega in simbolnega kapitala ter izhajajo iz vrst premožnežev, plemstva in duhovščine.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-20 11:39:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110902</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
