K mizoginiji pojma ustvarjalnosti v zgodovini umetnostiBrglez, Živa (Avtor) Vidrih, Rebeka (Mentor) Dolar Bahovec, Eva (Mentor) ustvarjalnostzgodovina umetnostimizoginijafalogocentrizemgenijV magistrskem delu preučujemo mizoginijo pojma ustvarjalnosti skozi zgodovino umetnosti in pri tem zasledujemo tezo, da je ravno inherentno mizogino konceptualiziran pojem ustvarjalnosti eden izmed ključnih razlogov za manko pripisa veličine umetnicam. Pojem ustvarjalnosti zato razkrijemo kot enega od konstitutivnih pojmov sodobnega razumevanja umetnosti in kot takega nadalje tudi kot enega izmed temeljnih pojmov same umetnostne zgodovine. Pristop k temi je historičen, kar pomeni, da izrazu in pojmu ustvarjalnosti sledimo skozi zgodovinska obdobja od antike do 21. stoletja in ju pri tem postavljamo v odnose do kulturnih kontekstov proizvajanja umetnosti in do takrat sočasnih razumevanj umetnosti, umetnika, spola in spolne razlike ter pojma genija. Preko raziskovanja in analiziranja zgodovinske konstitucije pojma poskusimo locirati njegovo mizoginost in njene učinke ter pokazati, kako so bila razumevanja pojma ne samo konsistentno spolno označena, temveč tudi spolno označujoča – kako so samodejno predpostavljala moškega ustvarjalca. Namen naloge je torej pokazati, da je – in kako je – ustvarjalnost, še posebej umetniška ustvarjalnost, skozi njeno zgodovinsko konstituiranje predvidevala oz. proizvajala določeno subjektiviteto, ki je bila ne zgolj specifično spolno označena, temveč tudi bistveno mizogina. Nadalje pa je namen s tovrstno dekonstrukcijo pojma razkriti njegovo spolno ne-univerzalnost in njegovo normativnost, torej predočiti pojem ustvarjalnosti kot inherentno maskulin koncept in razkrinkati njegov položaj koncepta kot položaj v falo(go)centričnem simbolnem redu.20192019-09-20 11:37:52Magistrsko delo/naloga110890sl