Antifašistična slovensko-italijanska ženska zvezaStepančič, Nataša (Avtor) Verginella, Marta (Mentor) Cergol Paradiž, Ana (Komentor) Ženska zgodovinamnožična antifašistična organizacijaAntifašistična slovensko-italijanska ženska zveza (ASIŽZ)Julijska krajinapovojno obdobjeMagistrsko delo skuša osvetliti pomen delovanja in strukturo okrožnega odbora ASIŽZ za Tržaško okrožje, ki je v obdobju od 1945 do 1946 zajemalo štiri okraje: Milje, Sežana, Nabrežina in Tržič. Avtorica najprej predstavi zgodovinsko ozadje Jadranskega območja. Po vojni je bilo treba določiti novo razmejitev Julijske krajine. Zanjo sta se potegovala Zavezniška vojaška uprava (ZVU) in projugoslovanski tabor. Slednji si je želel priključitev Trsta Jugoslaviji, ZVU pa Italiji. Kljub tekmovanju, ki se je razvilo med Slovenci in Italijani, se je podpiralo bratstvo med narodoma. Ohranjanje tega je bila tudi ena izmed pomembnejših točk programa ASIŽZ. Pozneje, v delu, sledi opis ženske vloge v odporniškem gibanju in po vojni ter spreminjanja te na Slovenskem, v Jugoslaviji in Julijski krajini. Prelom tradicionalnih spolnih vlog, pridobitev volilne pravice in sprejemanje novih ženskih nalog so bili dogodki, ki so vplivali na delovanje ASIŽZ. Ne nazadnje sledi še opis tistih antifašističnih ženskih množičnih organizacij (Slovenska protifašistična ženska zveza, ki se pozneje preimenuje v AFŽ, Unione donne italiane (UDI) v Italiji ter Slovensko-italijanska antifašistična unija (SIAU), ki je v skupni organizaciji združila Slovence in Italijane), ki so vplivale na razvoj ASIŽZ. Avtorica trdi, da je ASIŽZ imela ključno vlogo pri podpiranju žensk na splošno, pri političnem ozaveščanju in emancipaciji. To dokazuje tudi naraščanje števila pripadnic, zahvaljujoč trdemu delu, ki so ga opravljali posamezni odseki znotraj organizacije: socialno skrbstvo, kultura, prosveta, politika in agitprop.20192019-09-20 11:37:20Magistrsko delo/naloga110888sl