<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110867"><dc:title>Analiza lokalne samouprave v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Germovnik,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mandelc,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Repe,	Božo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razvoj lokalne samouprave</dc:subject><dc:subject>decentralizacija</dc:subject><dc:subject>centralizacija</dc:subject><dc:subject>regionalizacija</dc:subject><dc:subject>globalizacija</dc:subject><dc:subject>subsidiarnost</dc:subject><dc:subject>problematika lokalne samouprave</dc:subject><dc:description>Lokalna samouprava je imela na slovenskem območju zelo zapleten, raznolik in otežen razvoj zaradi dolgoletne prekinitve tradicionalne ureditve lokalne ravni, kar je slovenskemu vodstvu močno otežilo vzpostavitev nove lokalne samouprave v osamosvojeni Republiki Sloveniji. Po sprejetju Evropske listine lokalne samouprave bi morali vzpostaviti drugo raven lokalne samouprave, vendar pristojni tega vse do danes niso naredili. Ključni razlog za to se skriva v konservativni politiki slovenskega vodstva, ki želi obdržati vso moč v svojih rokah. To ni skladu z načeli podpisane listine, ki poleg vzpostavitve pokrajin zahteva tudi uresničevanje načela subsidiarnosti, v skladu s katerim bi se država morala odpovedati nadzoru nad lokalno ravnjo in vplivanju nanjo. V Sloveniji se kaže tendenca, da v času globalizacije, tehnološkega in komunikacijskega napredka državna oblast zamejuje občine in zmanjšuje njihovo avtonomnost, namesto da bi sledila družbenemu toku in povečala moč lokalnih enot ter s tem omogočila ugodno gospodarsko klimo.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-20 11:28:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110867</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
