Intelektualno polje slovenskega prostora na prehodu v jugoslovansko državoBrezar, Borut (Avtor) Verginella, Marta (Mentor) Intelektualno poljeUniverza v LjubljaniSlovenska maticavseučiliška komisijaMihajlo RostoharS pomočjo Bourdieujevih in Halbwachsovih konceptualnih orodij smo preučili začetke Univerze v Ljubljani leta 1919, v povezavi z njo pa tudi Slovensko matico v obdobju 1900–1914, vseučiliško komisijo, univerzitetni svet in Mihajla Rostoharja. Posebej smo se ukvarjali s kolektivno memorijo in agensi v različnih poljih in kako so prehajali med temi institucijami. Osrednja vprašanja pa zadevajo univerzo, njeno vlogo v družbeni reprodukciji, v kakšno intelektualno okolje je bila vključena in kako avtonomno je to polje bilo. Na podlagi arhivskega gradiva in časopisov smo preučili intelektualno polje slovenskega prostora na prehodu v jugoslovansko državo. Pokazali smo, da je polje kazalo šibko avtonomijo, predvsem pa so Slovenska matica, vseučiliška komisija in univerzitetni svet v intelektualnem polju opravljali vlogo vratarjev in cenzorjev na podlagi meril, ki jih ne moremo opredeliti kot znanstvene, saj so svojo selekcijo utemeljili predvsem na nacionalizmu in drugih strokovno neustreznih kriterijih. Zaradi slabih postopkov selekcije Mihajlo Rostohar ni postal predavatelj univerze. Slovenska matica in univerza sta se razumeli kot branik proti Nemcem, enako so ju razumeli tudi drugi. Kontinuiteto bojev med agensi v intelektualnem polju vseh treh institucij je predstavljalo nasprotje med jugoslovanskim in slovenskim konceptom naroda.20192019-09-20 11:27:39Magistrsko delo/naloga110850sl