<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110849"><dc:title>Razstavljanje tržaških slovenskih slikarjev v galeriji Škorpijon</dc:title><dc:creator>Obid,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žerovc,	Beti	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Galerija Škorpijon</dc:subject><dc:subject>tržaški slovenski slikarji</dc:subject><dc:subject>umetnost v Trstu</dc:subject><dc:subject>jugoslovanska diplomacija</dc:subject><dc:description>V tržaški Galeriji Škorpijon, znani po sodobno usmerjenem razstavnem programu, ki je delovala pod vodstvom Fride de Tuoni med letoma 1946 in 1952, so poleg italijanskih in tujih umetnikov pogosto razstavljali tudi Tržačani Jože Cesar, Avgust Černigoj, Bogdan Grom Robert Hlavaty, Avrelij Lukežič, Rudolf Saksida in Lojze Spacal ter drugi slovenski slikarji z območja celinske Slovenije. Sodelovanje med njimi in Galerijo Škorpijon je podpiral Pododsek za likovno umetnost Slovensko-hrvaške prosvetne zveze, katerega naloga je bila promoviranje slovenske kulture na območju takratnega Svobodnega tržaškega ozemlja tudi z namenom dokazovanja, da na območju, ki je bilo predmet nerazrešenega mejnega problema, živijo (in se kulturno udejstvujejo) Slovenci. O razstavah, prirejenih v Galeriji Škorpijon, so v obdobju, v katerem je bila galerija povezana s Slovensko-hrvaško prosvetno zvezo, množično poročali v najrazličnejših tržaških medijih.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-20 11:27:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110849</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
