Organiziranost upravljanja turistične znamke destinacije in njena ponudba - Primer turistične kooperative Rogla-PohorjeBrišnik, Eva (Avtor) Kline, Mihael (Mentor) Ključne besede: organiziranost upravljanjaturistična destinacijaponudbatržno komuniciranje.Slovenija šteje 212 občin. Velikokrat je bilo to število jabolko spora med zagovorniki razdrobljenosti slovenskih občin in tistimi za manjše število večjih občin oz. pokrajin. Razlogi za združevanje slovenskih občin so po Vlajevem (2011) mnenju mnogoštevilni, predvsem pa veliko od naših 211 (212 v letu 2019, op.a.) občin ni sposobnih uresničevati nalog, ki jih določajo ustava in zakonodaja, niti prostovoljnih nalog, ki jih določajo z lastnim samoupravnim pravom. Ali medijski izbruhi, da bi imela Slovenija manj občin, v različnih časovnih valovih niso več potrebni in se bodo začele občine na drugačen način povezovati v prihodnosti za bolj učinkovit nastop na turističnem zemljevidu? To skušam ugotoviti v svoji magistrski nalogi. Štiri različne občine v Dravinjski dolini: Slovenske Konjice (13.600 prebivalcev), Zreče (6.400), Oplotnica (3.600) in Vitanje (2.300) so se pred skoraj tremi leti podale na skupno pot na turističnem zemljevidu. Vsaka ima svojo prednost, znamenitost, značilnost, ki izstopa iz povprečja, a potrebuje organizirano pomoč, da doseže več. S pomočjo teoretičnih izhodišč in kvalitativne raziskave bom na izbranem primeru Destinacije Rogla-Pohorje, ki je novembra 2016 spremenila organiziranost upravljanja, raziskala, kako organiziranost upravljanja vpliva na ponudbo in tržno komuniciranje turistične destinacije. Raziskovala bom na podlagi časovne premice: pred in po spremembi organiziranosti upravljanja; ter po obliki organiziranosti upravljanja turistične destinacije.20192019-09-20 07:51:50Magistrsko delo/naloga110822sl