Javnopolitični paradoksi študentskega delaKovač, Martin (Avtor) Pikalo, Jernej (Mentor) študentsko delojavne politikepolitični interesparadoksiZačasno in občasno delo študentov in dijakov, ki ga javnost bolj pozna kot študentsko delo, je pomemben element slovenskega šolskega prostora in trga dela. Splošno sprejeto prepričanje, da je ima politika študentska dela dve pomembni prednosti. Prvič, študentsko delo prinaša študentom zaslužek, ki zlasti revnejšim omogoča vključitev v visokošolski izobraževalni proces. Drugič, študentom sočasno omogoča pridobivanje delovnih izkušenj, ki jim olajša kasnejši vstop na trg dela. Raziskovalna naloga pokaže, da obe prepričanji nista posledica racionalne razprave ali empiričnih dejstev, temveč neposreden rezultat dolgoletnih političnih preigravanj, manipulacij s podatki in diskurzom o študentskem delu. Študentsko delo je izrazito deregulirano, kar omogoča številne zlorabe in sporne prakse. Raziskovalna naloga ugotavlja, da tretjina študentov in dijakov študentsko delo opravlja za polni delovni čas, kar ima izrazito negativne učinke na potek njihovega izobraževanja. Hkrati je večina študentskih del obsega nekvalificiranih, kar negativno vpliva na pridobivanje ustreznih kompetenc za večino študentov in dijakov. Visoko povpraševanje po študentskem delu tudi spodbuja mlade, da pridobijo oz. podaljšajo izobraževalni status z namenom ohranitve dostopa do ponujenih del. Nezanemarljivo število študentov in dijakov zato izobraževanja tudi nikoli ne zaključi. Študentsko delo v trenutni obliki, paradoksalno, ne deluje v prid socialno ogroženih, niti ne omogoča pridobivanje ustreznih delovnih kompetenc. Raziskovalno delo ugotavlja, da študentsko delo celo pripomore k dodatnemu razslojevanju mlade populacije. Sklepni del raziskovalne naloge ponudi tudi nekaj rešitev na ravni politik, ki bi lahko na odpravile ključna javnopolitična protislovja študentskega dela.20192019-09-20 07:51:26Magistrsko delo/naloga110818sl