Turonijsko do srednje coniacijsko zaporedje karbonatnih kamnin jugozahodnega krila Postojnske antiklinaleUršič Arko, Aleša (Avtor) Rožič, Boštjan (Mentor) Otoničar, Bojan (Komentor) karbonatna rampaPostojnasedimentacijsko okoljemikrofacieskredapaleokrasMurgella lataV velikem delu zgornje krede je bil severni del Jadranske karbonatne platforme (JKP) izrazito topografsko diferenciran. Časovno in prostorsko so se plitva podplimska in periplimska območja izmenjevala s kopnimi predeli ter poglobljenimi lagunami. V obravnavanem času je bilo SV od raziskovanega območja kopno s kraškimi pojavi ter boksitom. Značilni litofaciesi s foraminiferno združbo Murgella lata, ki se pojavijo povsod neposredno nad paleokraškim površjem, kažejo na relativno sinhrono transgresijo v srednjem coniaciju. Nasprotno pa imamo JZ od raziskovanega območja plitvomorske sedimente Sežanske formacije, ki jih ponekod občasno prekinjajo sedimenti globokih lagun (Komenski in Pliskovški apnenci). Raziskali smo okoli 180 metrov debelo sedimentno zaporedje, ki leži nad zahodnimi rovi Postojnske jame na območju Polhovice pri Postojni, ob cesti proti Pivki jami. Raziskano zaporedje naj bi tako predstavljalo vmesno območje med notranjimi, pogosto nekoliko poglobljenimi, območji severnega sektorja JKP in njenimi SV predeli, ki so bili v obravnavanem času kopni. Zanimala nas je sedimentacijska dinamika ter relativna nihanja morske gladine tega topografsko razgibanega dela JKP v turoniju in delu coniacija. Generalno gledano predstavlja sedimentno zaporedje spodnjega dela profila, do okoli 73 metra cenomanijsko-turonijske hemipelagične apnence (v profilu zajet le najvišji del te litostratigrafske enote), ki postopoma preidejo v bioturbirane mikritne, rudistne in peloidno-foraminiferne apnence odprtih lagun. Ta del zajema tudi bioturbirane peloidne apnence območji med odprto in zaprto laguno ter bioturbirane periplimske mikritne apnence, fenestralne apnence in mikrobne mikritne apnence. Navedeno zaporedje tako predstavlja postopno plitvenje sedimentacijskih okolij. Do okoli 130 metra se najprej v kratkotrajnem obdobju transgresije nato pa v obdobju dokaj stabilne visoke relativne gladine morja izmenjujejo ponekod biotrubirani peloidni ter peloidno-foraminiferni apnenci, ki jih občasno prekinjajo posamezne plasti skeletnih mikritnih apnencev. Predvsem v zgornjem delu tega dela profila se dokaj pogosto pojavlja fenestralna poroznost, ki kaže na občasno izpostavljenost sedimenta medplimskim pogojem. Do 151 metra sledi zaporedje mestoma bioturbiranih skeletnih mikritnih apnencev zaprte lagune, ki jih občasno prekinjajo rudistni in peloidni apnenci. V tem delu profila se še občasno pojavljajo fenestralni apnenci, na enem mestu pa tudi apnenci z do 2 cm velikimi onkoidi tipa algalnih žog. Redko so v nekaterih plasteh opazni posamezni drobni črni prodniki. Do konca profila prevladujejo peloidno-foraminiferni apnenci čedalje bolj odprte lagune, v katerih se postopoma pojavljajo vse bolj raznolike in večje foraminifere združbe Murgella lata. Večino obravnavanega sedimentnega zaporedja se je odložilo v zelo plitvem podplimskem okolju zaprte do odprte lagune in vmesnega območja, v obdobju visoke relativne gladine morja, ki se je vzpostavila po cenomanijsko/turonijski transgresiji. Zgoraj omenjena kopnina se je v svojem največjem obsegu v zgornjem turoniju ali spodnjem coniaciju morda le »dotaknila« raziskovanega območja (pogosti medplimski pogoji), preko nje pa so se med srednje coniacijsko transgresijo odložili peloidno-foraminiferni apnenci.20192019-09-20 07:15:04Diplomsko delo/naloga110794sl