Spremembe strupenosti pri ozonaciji odpadne vodeKramarič, Janja (Avtor) Kalčikova, Gabriela (Mentor) AOPshidroksil radikalmala vodna leča Lemna minorozonacijastrupenostNapredni oksidacijski procesi so metode oksidacije, pri katerih dobimo zelo močan oksidant hidroksilni radikal (•OH). Ti procesi se uporabljajo predvsem za oksidacijo organskih onesnaževal, ki se v procesu lahko popolnoma mineralizirajo do ogljikovega dioksida, vode in anorganskih spojin. Kadar mineralizacija ni popolna, dobimo oksidacijske medprodukte, ki so lahko bolj strupeni od začetne organske molekule, zato moramo preveriti tudi njihov vpliv na okolje. V diplomskem delu smo se osredotočili predvsem na študijo sprememb strupenosti pri ozonaciji odpadne vode. Kot modelno odpadno vodo smo uporabili raztopino tiamulin fumarata s koncentracijo 400 mg/L. Raztopino smo ozonirali v štirih ciklih šaržne ozonacije. Vsak cikel je trajal 10 minut. Spremembo strupenosti antibiotika med oksidacijo smo ugotavljali z ekotoksikološkimi testi z malo vodno lečo Lemna minor. Poleg strupenosti smo analizirali še spremembo celotnega organskega ogljika med ozonacijo. Rezultati so pokazali, da raztopina timaulin fumarata in ozonirani vzorci te raztopine zavirajo rast male vodne leče ter zmanjšujejo koncentracijo klorofila v členkih rastline. Strupenost raztopine se po ozonaciji ni spremenila, saj so razlike specifičnih rasti členkov male vodne leče vseh ozoniranih vzorcev napram začetni raztopini antibiotika zelo majhne. Kljub temu, da se je koncentracija celotnega organskega ogljika med ozonacijo zmanjšala, pa se strupenost ni spremenila, kar nakazuje na prisotnost medproduktov, ki so prav tako strupeni.20192019-09-19 09:40:13Diplomsko delo/naloga110783sl