<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110741"><dc:title>Kopule v modelih udarov</dc:title><dc:creator>Gubanec Hančič,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kokol-Bukovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mojškerc,	Blaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kopule</dc:subject><dc:subject>modeli udarov</dc:subject><dc:subject>Marshallova kopula</dc:subject><dc:subject>maksmin kopula</dc:subject><dc:subject>Marshall-Olkinova kopula</dc:subject><dc:subject>analiza preživetja</dc:subject><dc:subject>nivojnice</dc:subject><dc:subject>razsevni diagrami</dc:subject><dc:description>V delu predstavimo kopule in njihovo uporabo v modelih udarov.  Ime kopula izvira iz latinske besede za 'vez' ali 'povezavo', kar v grobem tudi opiše njihov namen. Kopule definiramo in prek Sklarovega izreka vpeljemo v svet verjetnosti in porazdelitvenih funkcij. Za lažjo predstavo se srečamo z bolj znanimi kopulami in jih vizualno predstavimo v obliki prostorskih grafov, nivojnic in razsevnih diagramov. Vpeljemo jih v modele udarov in na primerih prikažemo njihovo uporabno vrednost. Z modeli udarov predstavimo prihod udara v nek sistem. Glede na vrsto in porazdelitev časov udarov ter število in vrsto komponent razlikujemo različne modele. V tem delu se bomo srečali z dvokomponentnimi sistemi in glede na učinek in porazdelitev časov udarov ločili tri primere. Za različne modele udarov definiramo kopule in z njihovo pomočjo povežemo porazdelitvene funkcije življenjskih dob v porazdelitveno funkcijo življenjske dobe sistema.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-19 07:45:28</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110741</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
