<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110732"><dc:title>Izločitev dokazov, pridobljenih s kršitvijo privilegija zoper samoobtožbo</dc:title><dc:creator>Zrilić,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorkič,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plesničar M.,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>privilegij zoper samoobtožbo</dc:subject><dc:subject>izločitev dokazov</dc:subject><dc:subject>varstvo procesnih garancij</dc:subject><dc:subject>javni interes</dc:subject><dc:subject>Evropsko sodišče za človekove pravice</dc:subject><dc:subject>Jalloh proti Nemčiji</dc:subject><dc:subject>Gäfgen proti Nemčiji</dc:subject><dc:subject>Ibrahim in ostali proti Združenemu Kraljestvu</dc:subject><dc:description>Privilegij zoper samoobtožbo je eno izmed temeljnih jamstev kazenskega postopka, saj obdolžencu v postopku zagotavlja položaj subjekta ter enakopraven položaj v odnosu do oblasti kot močnejšega nasprotnika. Obdolženca varuje pred prisilo oblasti in pred morebitnim lastnim neznanjem, zaradi česar je potrebno zagotoviti visoko stopnjo spoštovanja privilegija in ozko začrtati meje, ko je odstop od njega dovoljen. Pri tem obstoj privilegija sam po sebi ne prepreči samoobtožbe, ampak je privilegij odvisen od izločitve dokazov, pridobljenih z njegovo kršitvijo. Izsiljena izjava namreč lahko postane samoobtožba le, če je sodba oprta na tako izjavo; če pa s prisiljeno samoobtožbo okužene dokaze izločimo, ostane privilegij nedotaknjen. 

Izhajajoč iz tega, to magistrsko delo temelji na pregledu prakse ESČP, in sicer sodb Jalloh proti Nemčiji, Gäfgen proti Nemčiji in Ibrahim in ostali proti Združenemu Kraljestvu, ki vsaka v svoji luči obravnavajo posege v privilegij ter izločitev tako pridobljenih dokazov. Vsem je skupen premik k vse večjemu pomenu javnega interesa po pregonu dejanja oz. pomenu teže kaznivega dejanja v odnosu do privilegija. Jalloh je vzpostavil ta novi kriterij javnega interesa kot del testa, ali je prišlo do kršitve privilegija. Problematiko oženja pravic v imenu javnega interesa pa sta nadalje osvetlili tudi zadevi Gäfgen in Ibrahim – pri prvi to implicitno izhaja iz celotne razlage sodbe, pri drugi pa je kriterij javnega interesa upoštevan izrecno. 

Kot izhaja iz preučene prakse, varstvo privilegija ni več tako visoko kot včasih. Ta se v imenu interesa družbe po pregonu in materialni resnici vse bolj umika v ozadje – pri čemer pa se odmika tudi od ideje vladavine prava, na kateri sam privilegij stoji.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-19 07:45:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110732</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
