<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110720"><dc:title>Vpliv ločljivosti fotografij z letalnika na položajno točnost oblaka točk in ortofota</dc:title><dc:creator>Viler,	Filip	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosmatin Fras,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grigillo,	Dejan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>daljinsko vodeni letalnik</dc:subject><dc:subject>prostorska ločljivost</dc:subject><dc:subject>SfM-fotogrametrija</dc:subject><dc:subject>oblak
točk</dc:subject><dc:subject>ortofoto</dc:subject><dc:subject>položajna točnost</dc:subject><dc:description>Daljinsko vodeni letalniki se vedno pogosteje uporabljajo v geodetski stroki, predvsem za
fotogrametrično zajemanje fotografij za pridobivanje 3D podatkov v obliki oblaka točk ter izdelovanje
3D modelov in ortofotov. V diplomski nalogi smo eksperimentalno preverili, kako prostorska ločljivost
fotografij vpliva na položajno točnost izdelkov, ki so v našem primeru oblaki točk, digitalni modeli
reliefa in ortofoto. Fotografiranje smo izvedli v več časovnih serijah, kjer smo izvajali lete na 37, 74,
93, 112 in 130 metrov nad najvišjo točko terena. Višine leta smo določili na podlagi želene prostorske
ločljivosti fotografij. Med fotografiranjem smo beležili tudi vremenske pogoje v posamezni seriji, da
smo pri analizi rezultatov lahko to upoštevali. V teoretičnem delu naloge smo na kratko predstavili novo
področje SfM-fotogrametrije, opisali povezavo med višino leta in prostorsko ločljivostjo fotografij ter
ustrezno razporeditev oslonilnih točk. Izračunali smo oceno natančnosti določitve geodetske mreže, na
podlagi katere smo določili položaje oslonilnih točk, potrebnih za orientiranje posnetih fotografij v
referenčni koordinatni sistem. V praktičnem delu diplomske naloge smo opisali pridobivanje in
obdelavo podatkov. V analizi rezultatov smo med seboj primerjali položajno točnost izdelkov, narejenih
iz fotografij različnih prostorskih ločljivosti. Za naš primer smo določili ekonomsko optimalno ločljivost
fotografij. To je največja možna ločljivost fotografij, ki še zagotavlja razločljivost detajlov in želeno
položajno točnost izdelkov.</dc:description><dc:publisher>F. Viler]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-19 07:16:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110720</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
