<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110711"><dc:title>Učinkovitost parcialnih energijskih ukrepov prenove starejše meščanske stavbe in njihovi vplivi na notranje okolje</dc:title><dc:creator>Božič,	Tajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajek,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prenova</dc:subject><dc:subject>potrebna letna toplota za ogrevanje</dc:subject><dc:subject>koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub</dc:subject><dc:subject>toplotna prehodnost</dc:subject><dc:subject>dnevna osvetljenost</dc:subject><dc:subject>toplotni most</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi obravnavam štiri parcialne energijsko sanacijske ukrepe ter ukrep celovite energijske prenove starejše meščanske poslovno stanovanjske stavbe. Analiza obstoječega energijskega stanja ter vseh sanacijskih ukrepov je izvedena s pomočjo programa KI Energija, ki izračuna potrebno letno toploto za ogrevanje QNH in koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub H'T ter poda njuni dovoljeni maksimalni vrednosti predpisani glede na zahteve Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah. Na podlagi obeh omenjenih parametrov se oceni energijska učinkovitost posameznega sanacijskega ukrepa. Prav tako je s pomočjo programa KI Energija analiziran vpliv toplotnih mostov. Poleg energijskega aspekta je v nalogi obravnavana tudi osvetljenost notranjih prostorov. Analiza osvetljenosti za 3 poslovne in 4 bivalne prostore je tako za obstoječe stanje kot tudi za vse sanacijske ukrepe izvedena v programu Velux Daylight Visualizer 3, kjer je predstavljena s povprečno vrednostjo količnika dnevne svetlobe KDSav. V nadaljevanju je preverjen tudi vpliv posameznega sanacijskega ukrepa na osvetljenost notranjega okolja. 

Na podlagi rezultatov naloge sem ugotovila, da energijsko učinkovitost stavbe najbolj izboljšamo z izvedbo celovite energijske sanacije, po učinkovitosti pa ji nato sledita še ukrepa toplotne izolacije sten iz zunanje oz. notranje strani. Doprinos ostalih parcialnih sanacijskih ukrepov k večji energijski učinkovitosti stavbe je minimalen. Kljub vsemu, stavba tudi po celoviti energijski sanaciji še vedno ne zadostuje vsem zahtevam Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah. Prav tako sem ugotovila, da se osvetljenost prostorov z izvedbo sanacijskih ukrepov nekoliko zmanjša, vendar lahko njen primanjkljaj nadomestimo z umetno osvetlitvijo.</dc:description><dc:publisher>T. Božič]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-19 07:15:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110711</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
