<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110705"><dc:title>Kartiranje debeline kvartarnih sedimentov na območju Iškega vršaja s seizmološko metodo mikrotremorjev</dc:title><dc:creator>Rupar,	Lovro	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gosar,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>metoda mikrotremorjev</dc:subject><dc:subject>Iški vršaj</dc:subject><dc:subject>Ljubljansko barje</dc:subject><dc:subject>lastna frekvenca sedimentov</dc:subject><dc:subject>relacija med debelino in lastno frekvenco sedimentov</dc:subject><dc:subject>kartiranje debeline sedimentov</dc:subject><dc:description>Na območju Iškega vršaja sem s seizmološko metodo mikrotremorjev določil lastne frekvence sedimentov do skalne podlage. Meritve na prostem površju sem izvedel v mreži z okvirno gostoto točk 250 m. Na osnovi 107 meritev mikrotremorjev in podatkov šestih  vrtin, ki so dosegle predkvartarno podlago ter dveh refleksijskih seizmičnih profilov sem izpeljal relacijo med debelino sedimentov in njihovo lastno frekvenco. Zanesljivost relacije je bila na podlagi vrednosti R^2 ovrednotena kot zelo dobra. Izdelal sem karto lastnih frekvenc, ki je razkrila obstoj globlje doline (največja globina 119 m) v smeri sever – jug na zahodnem delu Iškega vršaja. Karta amplitud ni pokazala specifične prostorske razporeditve določenih vrednosti, z izjemo ožjega pasu nizkih amplitud, ki se vleče od Iške vasi proti severu, in ki je lahko odraz bolj zdrobljene kamnine v podlagi zaradi prelomne tektonike. Na podlagi dobljene relacije med debelino sedimentov in njihovo lastno frekvenco sem izdelal karto debelin sedimentov in karto nadmorske višine podlage. Primerjava karte debelin sedimentov s podatki vrtin z znano globino do kamninske podlage je pokazala dobro ujemanje. Na karti nadmorskih višin podlage je opazno hitro spuščanje kamninske podlage do dna doline na zahodni strani Iškega vršaja in nato postopno dviganje podlage proti vzhodu. Primerjava parametrov a in b, ki nastopata v relaciji med debelino sedimentov in njihovo lastno frekvenco med različnimi sedimentacijskimi bazeni po svetu in posebej v Evropi je pokazala majhno spremenljivost parametra b in dokaj velik razpon vrednosti parametra a, kar nakazuje da je ta značilen za posamezno območje. Rezultati raziskave bodo uporabni pri izdelavi bolj natančnih hidrogeoloških modelov ter za oceno nevarnosti resonančnih učinkov med sedimenti in objekti pri potresni mikrorajonizaciji.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-19 07:15:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110705</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
