<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110690"><dc:title>EKONOMSKI VIDIK DRUŽINSKE POLITIKE V SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S HRVAŠKO</dc:title><dc:creator>NIKOLIĆ,	MLADENKA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Aristovnik,	Aleksander	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ukrepi družinske politike</dc:subject><dc:subject>družinski prejemki</dc:subject><dc:subject>demografski trendi</dc:subject><dc:subject>ženske na trgu dela</dc:subject><dc:subject>EU</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Hrvaška</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava ukrepe družinske politike in demografske razmere v Sloveniji in jih primerja s Hrvaško. Obe državi se soočata z nizkimi stopnjami rodnosti, ki so posledica nizke stopnje zaposlovanja žensk in vse višje starosti mater ob prvem otroku. Koncepta družinskih politik obeh držav sta si zelo blizu, ravno tako opredelitev družinskih prejemkov, ki so v obeh državah podobni in sistematično opredeljeni, pa vendar so bistvene razlike v višini zneskov starševskega in porodniškega nadomestila, otroškega dodatka ter dodatka za veliko družino. Hrvaška ima slabše ekonomske razmere in iz tega sledijo nižje plače, nižja izplačila družinskih prejemkov in višje obdavčitve družin. Posledica tega je izseljevanje mladih. Trend upadanja rodnosti in staranja prebivalstva je izjemno pomemben za ohranitev družine in s tem obstoja natalitete.
V diplomskem delu bodo predstavljeni in opisani družinski prejemki in demografske razmere v izbranih državah. Prav tako bodo prikazane bistvene razlike v dveh sistemih družinske politike ter analiza kako različni ukrepi vplivajo na demografske spremembe v Sloveniji in na Hrvaškem. Raziskava, v kateri smo naredili primerjavo med državama, je narejena s pomočjo dostopnih statističnih podatkov.
Med pisanjem diplomskega dela in raziskovanjem področja je ugotovljeno, da se starost matere ob prvem otroku tako v Sloveniji kot na Hrvaškem povečuje. Ravno tako je ugotovljeno, da se delež izobraženih žensk povečuje v obeh državah, kar lahko vpliva na poznejše odločanje za otroke, ker ženske dalj časa študirajo. Mladi si najprej želijo zaposlitve in ureditve stanovanjske problematike, šele nato pa ustvariti družino. Zaposlenost žensk počasi narašča, še vedno pa je čutiti neenakost med spoloma, kar zadeva zaposlitve, saj se delodajalci izogibajo zaposlovanju mladih žensk, bodočih mater.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-18 13:35:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110690</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
