Pojavnost viroidov v konvencionalni pridelavi hmelja (Humulus lupulus L.)Veber, Rok (Avtor) Jakše, Jernej (Mentor) viroidihmeljHumulus lupulusbolezenska znamenjaNavadni hmelj (Humulus lupulus L.) je dvodomna zelnata trajnica iz družine konopljevk (Cannabaceae). Po svetu hmelj komercialno pridelujemo zaradi storžkov, ki rastejo na ženskih rastlinah. To so ženska socvetja, ki vsebujejo veliko lupulinskih žlez, v katerih se nahaja lupulin. Ta vsebuje eterična olja, grenčične smole in čreslovine (alfa in beta kisline), ki dajejo grenak okus pivu. Največ hmelja se uporabi v pivovarstvu. Hmelj svetovno pridelujemo na približno 50.000 hektarjih, na katerih pridelamo 100.000 ton storžkov grenčičnih in aromatičnih sort hmelja. Hektarski pridelek lahko zmanjšujejo abiotski in biotski dejavniki, med katere spadajo tudi viroidi. Na hmelju so do sedaj odkrili štiri viroide. To so hmeljev latentni viroid (HLVd), viroid zakrnelosti hmelja (HSVd), viroid grbavosti jabolk (AFCVd) in viroid razpokanosti skorje agrumov (CBCVd). Vsi od naštetih viroidov vplivajo na vigor rastline in zmanjšujejo vsebnost alfa kislin ter tako vplivajo na slabši pridelek. Hmeljev latentni viroid (HLVd) najdemo v večini hmeljišč na svetu. Slovenija in Nemčija sta edini državi, kjer so do sedaj našli CBCVd v hmelju. Viroid grbavosti jabolk (AFCVd) je bil na hmelju do sedaj najden samo na Japonskem. Edina ukrepa, ki ju lahko izvajamo, sta sajenje zdravih in odstranjevanje okuženih rastlin.[R. Veber]20192019-09-18 07:47:49Diplomsko delo/naloga110636sl