<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110619"><dc:title>Plodnost in reprodukcijske lastnosti pri kuncih</dc:title><dc:creator>Kramžar,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kermauner ,	Ajda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kunci</dc:subject><dc:subject>reprodukcija</dc:subject><dc:subject>plodnost</dc:subject><dc:subject>lastnosti</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo preučili literaturo o nekaterih bioloških in fizioloških lastnostih reprodukcijskega trakta ter preučili mere plodnosti (doba med kotitvama, velikost gnezda, uspešnost pripustov in osemenitve, dolžina laktacije, izgube do odstavitve itd.) za namen ocenjevanja reprodukcijskih lastnosti pri kuncih slovenske selekcije SIKA za prirejo mesa, in sicer pri materni SIKA A liniji in terminalni SIKA C liniji. Doba med kotitvama (DMK) je zelo pomembna plodnostna in tehnološka mera ter je dober pokazatelj gospodarnega vodenja reje. V literaturi avtorji navajajo različne podatke o DMK, saj je ta odvisna tudi od usmeritve, predvsem pa od intenzivnosti reje. Iz Letne analize … SIKA linije C (2019) je razvidno, da je bila v obdobju med 2003 in 2018 povprečna DMK pri terminalni SIKA liniji C 76 dni. Podobno velja za samice materne SIKA linije A, vendar je bila pri tej liniji plodnost analizirana za krajše obdobje. Na podlagi primerjave podatkov z dostopno literaturo sklepamo o podaljšani DMK za obe liniji. Liniji sta v analiziranem obdobju dosegali rejski cilj za lastnost število živorojenih mladičev na gnezdo (9 živih mladičev pri liniji A in 8 pri liniji C). Za samico kunca je značilen slabo izražen spolni ciklus, zato je pomembno, da rejci uporabljajo učinkovite metode za pravočasno odkrivanje pojatve (npr. barva vulve). Predstavili smo metode naravnega pripusta in se dotaknili osemenjevanja, v intenzivni reji skoraj nepogrešljivega opravila. Med pomembna hlevska opravila spada tudi ugotavljanje brejosti, kjer s palpacijsko metodo najbolj zanesljivo ugotovimo število zarodkov.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-18 07:47:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110619</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
