Ne sprememba, ampak potrditevArtuković, Amela (Avtor) Mencin Čeplak, Metka (Mentor) identitetaspoltransspolnosttranzicijapotrditev spolaSleherni osebi se ob rojstvu pripiše spol, bodisi ženski bodisi moški, praviloma na osnovi njenih anatomskih značilnosti oziroma zunanjih genitalij. V večini primerov se posameznica_k v življenju s tem pripisanim spolom tudi identificira (spolna identiteta, ki jo označuje izraz cisspolnost). V določenih primerih pa pride do neujemanja pripisanega spola in spolne identitete, kar pomeni, da se telo ne ujema s spolom, ki ga oseba čuti kot sebi lastnega (transspolnost). Nekatere transspolne osebe se odločijo za pravno in/ali medicinsko potrditev spola. Pravna potrditev spola vključuje spremembo osebnega imena in uradnih dokumentov, medtem ko medicinska potrditev pomeni hormonsko terapijo in/ali operativni poseg. Ker gre za senzibilno, a pomembno področje, mora zakonodaja biti urejena na način, da ne krši človekovih pravic, a hkrati zagotavlja kakovostno življenje vsem državljankam_om. Po pregledu zakonske ureditve področja transspolnosti, ki trenutno velja v Republiki Sloveniji, sem ugotovila, da le-ta krši številne človekove pravice. Transspolna oseba, ki želi pravno in/ali medicinsko potrditi spol, mora najprej pridobiti diagnozo transeksualizma, ki je definiran kot duševna motnja, kar krepi stigmo, ki spremlja transspolne osebe. Hkrati obstoječa zakonodaja reproducira binarni sistem spolov, saj ne priznava spolnih identitet, ki ga presegajo. V drugi polovici diplomskega dela sem opravila intervju z osebo, ki je pravno in medicinsko potrdila spolno identiteto. Njene izkušnje potrjujejo predpostavko o pomembnosti spolne identitete za transspolno osebo. Poleg tega sem opravila še analizo pomanjkljivosti na področju zakonodaje20192019-09-18 07:46:15Diplomsko delo/naloga110602sl