<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110582"><dc:title>Motivacijski vidiki zaposlenih za vključitev v športno-rekreativni program preventive zdravja</dc:title><dc:creator>Ozebek,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kajtna,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rekreacija</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:subject>motivi</dc:subject><dc:subject>zaposleni</dc:subject><dc:subject>promocija zdravja</dc:subject><dc:subject>delovno mesto</dc:subject><dc:description>V sklopu promocije zdravja na delovnem mestu v letu 2018 smo na vzorcu 222 zaposlenih v izbranem podjetju ugotavljali motivacijske dejavnike za vključitev v športnorekreativni program.

Preko spletne ankete 1-ka smo vsem zaposlenim v izbranem podjetju, vključenim v športnorekreativni program, poslali vprašalnik. Tega je v celoti izpolnilo 222 zaposlenih (105 moških in 117 žensk). Delno izpolnjenih vprašalnikov pri obdelavi podatkov nismo upoštevali.

Vprašalnik je bil razdeljen na dva sklopa. Prvi sklop je vseboval 6 sociodemografskih parametrov (spol, starost, višino, težo, najvišjo stopnjo dosežene izobrazbe, regijo stalnega bivališča) ter vprašanje o tipu dela (sedeče, razgibano). Zaposleni so morali v tem sklopu odgovoriti tudi na vprašanje, za katerega izmed 4 ponujenih športnorekreativnih programov so se v sklopu preventive zdravja odločili. V prvi sklop je bilo poleg navedenega vključenih še 24 vprašanj o programu, za katerega so se odločili, ter o motivih, na podlagi katerih so se odločili za vključitev v športnorekreativni program.

V drugem sklopu vprašanj smo ugotavljali motivacijske vidike za vadbo. Uporabili smo vprašalnik »EMI-2, The Exercise Motivations Inventory«. Vprašalnik obsega 51 vprašanj, ki se nanašajo na različna področja motivov za športno dejavnost.

Potrdili smo tri izmed petih hipotez in ugotovili, da obstaja statistično značilna razlika med najpogostejšimi motivi za vključitev v program preventive zdravja glede na spol, da so zaradi vključitve v program preventive zdravja zaposleni trenutno bolj aktivni ter da so začetne in končne meritve telesne sestave zaposlene motivirale za vadbo.

Zavrnili smo dve postavljeni hipotezi in ugotovili, da med najpogostejšimi motivi za vključitev v program preventive zdravja glede na regijo bivanja in na področju motivov za ukvarjanje s športno dejavnostjo zaposlenih glede na tip dela ni statistično značilne razlike.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-18 07:20:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110582</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
