<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110581"><dc:title>Informiranost staršev oseb z motnjami v duševnem razvoju o nadaljnjih možnostih v življenju po zaključku osnovne šole</dc:title><dc:creator>Zalokar,	Živa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje v duševnem razvoju</dc:subject><dc:description>Motnje v duševnem razvoju (v nadaljevanju MDR) so nevrološko pogojena razvojna motnja, ki nastane pred posameznikovim 18. letom starosti. Osebe z zmerno, težjo in težko MDR (v nadaljevanju ZTTMDR) so običajno usmerjene v posebni program vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju PP VIZ). Zaradi svojih primanjkljajev nikoli ne postanejo popolnoma samostojne, zato vse življenje potrebujejo skrb, usmerjanje in nadzor drugih oseb. Prav zaradi tega se pogosto pojavi vprašanje, kam po končanem šolanju. Ker je prehod v svet odraslosti tako za starše kot tudi njihove otroke z MDR kompleksen in dolgotrajen proces, pošolsko obdobje pa malo raziskano, se v empiričnem delu osredotočamo prav na to področje. 
V magistrskem delu smo predstavili značilnosti odraslih oseb z MDR, zakonodajo, ki se jih dotika, ter možnosti bivanja, ki so jim na voljo. Predstavili smo tudi možnosti varstva, dela in zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki so namenjeni odraslim osebam z MDR, ter možnosti za vseživljenjsko učenje in načine, ki jih lahko strokovni delavci uporabijo pri informiranju staršev o možnostih, ki jih imajo njihovi otroci v nadaljnjem življenju. 
Raziskovali smo informiranost staršev oseb z ZTTMDR o možnostih nadaljnjega šolanja, zaposlovanja in življenja nasploh po zaključku osnovnošolskega izobraževanja. Raziskali smo, ali prihaja do razlik med informacijami, ki jih starši prejmejo, ter informacijami, ki jim jih strokovni delavci posredujejo. Zanimalo nas je tudi, na kakšen način starši najlaže sprejemajo omenjene informacije ter katerih informacij si želijo v večjem številu. 
V raziskavo je bilo vključenih 70 staršev omenjenih oseb ter 53 strokovnih delavcev, ki sodelujejo pri informiranju staršev iz vse Slovenije. Rezultati raziskave so pokazali, da je velik del staršev na šoli, ki jo obiskuje njihov otrok, dobilo vsaj osnovne ali vse informacije, ki jih potrebujejo za lažji prehod v obdobje odraslosti. Ko starši potrebujejo dodatne informacije, se običajno obrnejo na svetovalne delavce ali ostale starše, pogosto pa si poiščejo pomoč tudi pri zunanjih institucijah in raznih društvih.  Sprejemanje omenjenih informacij poteka na roditeljskih sestankih in govorilnih urah, blizu so jim tudi skupine za samopomoč. Strokovni delavci se pri informiranju običajno držijo že ustaljenih načinov sodelovanja s starši in jih najpogosteje informirajo preko roditeljskih sestankov ter individualnih govorilnih ur. Večina staršev ima še vedno več nerazrešenih vprašanj glede bodočnosti njihovega otroka z MDR, le-ta pa se največkrat nanašajo na področje bivanja in zaposlitve njihovega sina oziroma hčere ali pa na skrb za njihovega otroka v primeru njihove bolezni ali smrti. Šole, vključene v raziskavo, so starše informirale v različnem obsegu, kar nakazuje na pomembne razlike med informiranostjo staršev. Ugotovili smo, da se na šolah, kjer so starši informirani v večji meri, poleg standardnih oblik informiranja (roditeljski sestanki in individualne govorilne ure) starši pogosto udeležujejo tudi skupin za samopomoč. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da starši večino informacij glede prihodnosti njihovega sina oziroma hčere ne prejmejo na šoli, ki jo le-ta obiskuje, ampak izven šole, najpogosteje pri društvih. Prav tako je več kot polovica sodelujočih staršev že vključena v načrtovanje prihodnosti njihovega sina oziroma hčere z MDR.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-18 03:20:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110581</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
