Razumevanje pojmov, povezanih z raztapljanjem, pri učencih 5. razreda osnovne šoleMartinc, Dora (Avtor) Devetak, Iztok (Mentor) osnovnošolciUpadanje zanimanja mladih za naravoslovje predstavlja enega od pomembnih problemov današnjega izobraževanja. Kemijske vsebine velikokrat predstavljajo problem zaradi svoje abstraktnosti, zaradi katere učenci težje razumejo vsebino in oblikujejo napačna pojmovanja, to pa vodi do neuspeha, pomanjkanja interesa, negativnega odnosa do vsebine ali predmeta. Učenci med šolanjem pridobijo osnove naravoslovne pismenosti, z učenjem naravoslovja namreč razvijajo razumevanje pojmov in izrazoslovja. Razvoj pojmov je povezan z razvojno stopnjo otrokovega mišljenja, zato se mora učenec s pomembnejšimi pojmi srečati večkrat, saj se ti oblikujejo postopno in v daljšem časovnem obdobju. Možen je nastanek nepopolnih in napačnih pojmovanj zaradi poenostavljanja, posploševanja in uporabe napačnega izrazoslovja. Napačna pojmovanja so lahko prisotna tudi pri odraslih, zato je pri preoblikovanju pomembna vloga učitelja. Njegov profesionalni razvoj naj bi vodil k pridobivanju kompetenc, s katerimi bi prepoznal nepopolna in napačna pojmovanja tako pri učencih kot tudi v učnih gradivih ter jih znal učinkovito odpravljati. Pri pripravi učnih ur pa je pomembno tudi poznavanje odnosa učencev do naravoslovnih vsebin, saj učitelj s svojim pristopom pri učencih vzbuja in razvija interes, radovednost in tudi kritično mišljenje, s tem pa spodbuja oblikovanje pozitivnega odnosa do naravoslovja. Raziskovalni problem študije magistrskega dela je prikaz stanja razumevanja pojmov, povezanih z raztapljanjem, pri učencih 5. razreda v povezavi z njihovim odnosom do naravoslovja. Neustrezna uporaba strokovnega izrazoslovja lahko vpliva na učenčevo nadgrajevanje naravoslovnega znanja in oblikovanje stališč ter odnosa do narave, zato je bila pozornost namenjena ugotavljanju morebitnih napačnih pojmovanj. Rezultati raziskave so pokazali, da je razumevanje pojmov, povezanih z raztapljanjem snovi v vodi, nadpovprečno, imajo pa učenci vseeno oblikovana napačna pojmovanja. Ugotovljeno je bilo, da individualni interes in učna samopodoba pri naravoslovju nista pogojena z dosežkom na preizkusu znanja, so pa učenci izrazili pozitiven odnos do predmeta. Pojavile so se razlike med spoloma, in sicer so dekleta v primerjavi s fanti pokazala pozitivnejši odnos, dosežki fantov na preizkusu znanja pa so bili boljši kot dosežki deklet.20192019-09-18 03:20:00Magistrsko delo/naloga110576sl