<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110552"><dc:title>Socialna vključenost otrok s posebnimi potrebami - študija primera</dc:title><dc:creator>Demšar,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialna izključenost</dc:subject><dc:description>Otroci s posebnimi potrebami s svojimi motnjami izstopajo iz družbe, zaradi česar je večja možnost, da bodo hitro označeni za drugačne v negativnem smislu. Posledica tega je lahko tudi izključitev iz družbenega okolja s strani pripadnikov družbe. Diplomsko delo raziskuje, ali kljub vsej zakonodaji, ki naj bi otrokom s posebnimi potrebami zagotavlja enakovredno vključitev v okolje, prihaja do socialne izključenosti. Teoretični del opredeljuje otroke s posebnimi potrebami in socialno izključenost. Navede razloge za socialno izključenost, spoznanja in mnenja različnih strokovnjakov o vključevanju otrok s posebnimi potrebami v redne vzgojno-izobraževalne institucije ter strategije za lažje vključevanje otroka z avtistično motnjo v redni oddelek vrtca. 
Cilj raziskovalnega dela je bila analiza socialne vključenosti otroka s posebnimi potrebami, in sicer otroka z avtistično motnjo in zmerno motnjo v duševnem razvoju, v programu s prilagojenim izvajanjem ter dodatno strokovno pomočjo. Raziskava je ugotavljala odnos vzgojiteljice do otroka s posebno potrebo, kako otrok deluje v skupini in ali je v oddelku popolnoma sprejet s strani vrstnikov ali le navidezno. Izvedena je bila z opazovanjem in uporabo sociometrične preizkušnje. Opazovanje je trajalo tri tedne in je temeljilo na sedmih spremenljivkah (pozitivne interakcije, negativne interakcije, spodbude s strani vzgojiteljic, interakcije z vzgojiteljico/pomočnico vzgojiteljice, načrtovane dejavnosti, otroci izven skupine, otroci iz skupine). Rezultati opazovanja so predstavljeni v tabelah. Na podlagi sociometrične preizkušnje, kjer so otroci izbirali najboljše prijatelje, se je izračunal sociometrični status vsakega otroka. Izbire otrok so prikazane v sociometričnem grafu, kjer so razvidni tudi odnosi med otroki (enosmerni, dvosmerni). Raziskava ugotavlja, da se vzgojiteljica zelo trudi, da bi bil otrok s posebnimi potrebami enakovredno vključen v skupino, vendar kljub temu prihaja do razlik med njim in ostalimi otroki. Zaradi njegove motnje je velikokrat v svojem svetu in ne navezuje veliko stikov z ostalimi. Iz opazovanja je bilo razvidno, da ga otroci sprejemajo, vendar ga v svojo igro ne vključijo pogosto. Pri dejavnostih sodeluje, če so aktivne, drugače le opazuje ali pa se umakne v svoj svet in se prosto igra. Sociometrična tehnika ugotavlja, da se otrok v socialni strukturi skupine nahaja na obrobju.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-17 03:16:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110552</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
