<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110526"><dc:title>Uporaba različnih spektroskopskih tehnik (ICP-MS, ICP-OES in AAS) pri določevanju kovin v bezgu</dc:title><dc:creator>Marjanovič,	Dejan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolar,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Induktivno sklopljena plazma z atomsko emisijsko spektroskopijo (ICP-AES)</dc:subject><dc:subject>mikrovalovni razklop</dc:subject><dc:subject>kislinski razklop</dc:subject><dc:subject>bezeg</dc:subject><dc:description>Uporaba različnih spektroskopskih tehnik (ICP-MS, ICP-OES in AAS) pri določevanju kovin v bezgu
Namen magistrskega dela je določiti vsebnosti kovin v vzorcih bezga. V prvem delu magistrske naloge smo analizirali vsebnost kovin v različnih delih bezga: Testne korenine, D 103 C Jagode, 3/8 Socvetja, Testni listi, Snigra BB Peclji, Testni poganjki in 4/16 Lubje. Zaradi največjih odstopanj v vsebnosti kovin smo se z nadaljnjim raziskovanjem usmerili na analize vsebnosti kovin v lubju in mladih poganjkih. Lubje in mladi poganjki zajemajo tretje in četrte generacije medvrstnih križancev bezga, ki obsegajo kombinacije dveh, treh ali štirih speciesov: črni (Sambucus nigra), modri (S. cerulea), rdeči (S. racemosa) in javanski (S. javanica). Skupaj s svojimi podvrstami smo v raziskavo vključili tudi samostojno vrsto S. nigra. Nekatere vzorčene rastline imajo enak zapis (enako starševsko strukturo), vendar zaradi genetske segregacije predstavljajo različne genotipe. V analizo smo vključili tudi nekatere klone (C1). Vzorce smo pripravili s klasičnim kislinskim in mikrovalovnim razklopom in določili vsebnosti kovin z uporabo različnih spektroskopskih tehnik (ICP-OES, AAS in ICP-MS). Pred začetkom analize smo vzorce ustrezno pripravili s kislinskim razklopom s segrevanjem nad gorilnikom (uporaba H2SO4, HNO3 in H2O2) in uporabo MW razklopa.  Primerjali smo rezultate vsebnosti kovin pridobljenih z različnimi spektroskopskimi tehnikami. 

V okviru magistrskega dela smo ugotavljali tudi linearnost, LOD, LOQ, ponovljivost, interval zaupanja in iskanje ubežnika s pomočjo Dixonov in Grubbsov testa za izračun ubežnikov. S statističnimi testi: Spearmanov koeficient in Kruskal – Wallis-ov test smo preučevali povezave med posameznimi elementi in ničelno hipotezo, da so populacije mediane enake. Ugotavljali smo vpliv valovne dolžine na koncentracije kovin. S pomočjo razklopa z dušikovo(V) kislino, različnih ekstrakcij kovin, pri katerih smo uporabljali različne reagente smo želeli ugotoviti katere kovin so prisotne in vsebnosti le-teh v vzorcih križancev bezga. 

Za nadaljnjo analizo smo izbrali metodo ICP-OES zaradi ustrezno nizke meje zaznavnosti, širokega linearnega koncentracijskega območja in točnosti. Izvedli sem tudi delno validacijo metode. Vsebnost kovin v vzorcih smo določili s pomočjo metode umeritvene krivulje.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-16 13:00:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110526</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
