<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110516"><dc:title>Značilnosti vodenja v slovenskem prostoru: uslužnostno vodenje</dc:title><dc:creator>Cvek,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boštjančič,	Eva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>uslužnostno vodenje</dc:subject><dc:subject>stili vodenja</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>spolne razlike</dc:subject><dc:subject>generacijske razlike</dc:subject><dc:description>V svetu je koncept uslužnostnega vodenja že dobro poznan, medtem ko je v Sloveniji to področje še relativno novo in manj raziskano. Namen magistrskega dela je bila predstavitev in raziskovanje uslužnostnega vodenja v slovenskem prostoru. Zanimalo me je, ali zaposleni pri svojih vodjih zaznavajo vedenja, ki so značilna za uslužnostno vodenje, ali si zaposleni sploh želijo, da bi se njihove vodje vedli v skladu z vedenji, značilnimi za uslužnostno vodenje in ali se želja razlikuje glede na spol in starostno skupino udeležencev. Uporabila sem Vprašalnik o stilih vodenja (VSV-1), avtorjev E. Boštjančič, K. Babnik in Bajca, ki še ni bil uporabljen v nobeni predhodni raziskavi, zato sem v okviru magistrskega dela izvedla tudi pilotno študijo na vzorcu 112 udeležencev za preverjanje in prilagoditev metričnih značilnosti vprašalnika. Pri odgovarjanju na raziskovalna vprašanja sem na vzorcu 250 udeležencev uporabila prilagojeno obliko Vprašalnika o stilih vodenja (VSV-2). Ugotovila sem, da udeleženci pri svojih vodjih (v povprečju) najpogosteje zaznavajo vedenja, ki so značilna za druge stile vodenja, in sicer usmerjenost v dosežke in cilje. Vendar pa (v povprečju) vsaj občasno zaznavajo tudi vsa vedenja, ki so značilna za uslužnostno vodenje. Udeleženci so ocenili, da bi se vodje pogosteje morali vesti v skladu z vedenji, ki so značilna za uslužnostno vodenje. Najvišje ocene pogostosti so podali pri vedenju, ki je odgovorno, pravično, moralno, etično in spodbuja sodelovanje. Ženske si v večji meri želijo uslužnostnega vodenja ter moralnega, etičnega in kolegialnega vedenja, med starostnimi skupinami pa ni razlik. Ugotovitve kažejo na to, da uspeh in dosežki zaposlenim niso vse, želijo si tudi, da bi se vodje vedli v skladu z značilnostmi uslužnostnega vodenja. Kljub temu da je koncept v Sloveniji manj poznan, so nekatere značilnosti uslužnostnega vodenja skladne s slovensko kulturo ter željami zaposlenih in jih je zato (tudi) v bodoče smiselno upoštevati oz. vpeljevati.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-16 07:15:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110516</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
