<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110512"><dc:title>Predstavitev marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys [Stål], Hemiptera, Pentatomidae) in možnosti njenega zatiranja</dc:title><dc:creator>Batistič,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trdan,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>marmorirana smrdljivka</dc:subject><dc:subject>Halyomorpha halys</dc:subject><dc:subject>bionomija</dc:subject><dc:subject>gospodarski pomen</dc:subject><dc:subject>zatiranje</dc:subject><dc:description>Marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys [Stal]) je invazivna vrsta ščitastih stenic, ki je domorodna v Aziji. Prvi pojav stenice so v Evropi zabeležili v letu 2004, od takrat se je le-ta razširila skoraj po vsej celini. Polifag z visoko reprodukcijsko sposobnostjo, širokim naborom gostiteljev in zmožnostjo hitrega širjenja z letenjem, predstavlja resno grožnjo sadjarstvu in drugim kmetijskim panogam. Evropsko podnebje ji ustreza in kot vse kaže, bi lahko imela tudi do dva rodova letno. Žuželka ima hemimetabolno preobrazbo in povzroča škodo ob hranjenju tako, da sesa plod ali drugo rastlinsko tkivo. Poleg škodljivega organizma v kmetijstvu, predstavlja tudi nadlogo v času iskanja prezimovališč v bivalnih objektih ljudi. Spremljanje populacij z ustreznimi detekcijskimi metodami, kot so svetlobne in feromonske pasti, ali fizikalnimi načini, pomeni korak bliže razumevanju bionomije vrste. Boljše razumevanje bionomije, vedenja in hranjenja tako omogoča ustreznejše neposredne varstvene ukrepe. Zaenkrat zatiranje škodljivca v tujini temelji na uporabi preizkušenih širokospektralnih insekticidov, ki lahko imajo tudi neželen vpliv na okolje. Metode integriranega varstva rastlin, kot so kemično varstvo, biotično varstvo ali mehansko zatiranje, imajo večji potencial z manjšim negativnim vplivom na okolje. Uporaba specifičnih insekticidov, izključitvenih mrež ali vnos tujerodnih naravnih sovražnikov kot sta Trissolcus japonicus ali Trissolcus mitsukurii, so samo nekateri izmed predlogov, ki bi lahko pomenili ustrezen način v boju proti novi nadlogi, ki se širi na stari celini.</dc:description><dc:publisher>[L. Batistič]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-15 07:46:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110512</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
