<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110508"><dc:title>Mikoremediacija tal onesnaženih s fitofarmacevtskimi sredstvi</dc:title><dc:creator>Bednar,	Zita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Suhadolc,	Marjetka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fitofarmacevtska sredstva</dc:subject><dc:subject>mikoremediacija</dc:subject><dc:subject>bioremediacija</dc:subject><dc:subject>tla</dc:subject><dc:subject>glive</dc:subject><dc:description>Fitofarmacevtska sredstva (FFS) so pomemben vzrok onesnaženja tal. Zato je pomembno razviti učinkovite in okolju čim bolj prijazne metode za remediacijo FFS v tleh. Mikoremediacija je nova, okolju prijazna in cenovno ugodna tehnologija, ki kaže velik potencial za učinkovito remediacijo tal onesnaženih s FFS iz različnih kemijskih skupin ob različnih okoljskih dejavnikih. Namen diplomskega dela je bil (1) pregled do zdajšnjih raziskav na področju mikoremediacije tal onesnaženih s FFS, (2) ugotoviti katere glive in zakaj so za to najprimernejše in (3) kateri dejavniki ter kako vplivajo na uspešnost mikoremediacije. Za ta namen smo pripravili prilogo kjer smo zbrali glavne parametre relevantnejših poizkusov mikoremediacije FFS. Ugotovili smo, da so za mikoremediacijo FFS najbolj primerne glive bele trohnobe iz rodov Phanerochaete, Trametes, Lentinus, Pleurotus, Phellinus, Polyporus, Boletus, Laccaria, Leccinum, Gloeophyllum, Coriolus, Hypoholma, Ganoderma, Bjerkandera, Phlebia, Tramella in Mortierella in talne glive iz rodov Aspergillus, Trichoderma, Penicillium, Fusarium, Rhizopus, Chrinside in Verticillium. Te namreč v primerjavi z glivami iz drugih skupin, bakterijami in rastlinami, lahko tolerirajo večje vsebnosti FFS, so sposobne učinkovito remediirati FFS z bolj raznolikimi kemijsko-fizikalnimi lastnostmi, lahko uspevajo v širšem spektru okoljskih dejavnikov in tvorijo večje vplivno območje v tleh. Glavna pomanjkljivost mikoremediacije je slabo poznavanje vplivov abiotskih in biotskih dejavnikov na le-to, kar je ključnega pomena za manipulacijo le-teh in s tem izboljšanja učinkovitosti mikoremediacije. Do sedanje raziskave mikoremediacije FFS so bile večinoma izvedene v laboratorijskih pogojih, v tekočih gojiščih. Pri tem so variacije v pogojih preveč heterogene, da bi lahko natančno opredelili vplive dejavnikov. Zato je do komercialne uporabe mikoremediacije tal onesnaženih s FFS, potrebnih mnogo raziskav.</dc:description><dc:publisher>[Z. Bednar]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-15 07:46:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110508</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
