<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110495"><dc:title>Metode učenja ptičev</dc:title><dc:creator>Svetič,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan Šemrov,	Manja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ptiči</dc:subject><dc:subject>kognitivne sposobnosti</dc:subject><dc:subject>učenje</dc:subject><dc:subject>metode</dc:subject><dc:description>Kognicija je skupek procesov zaznavanja, obdelave, učenja, pomnjenja in  kasnejše uporabe naučenega. Kognicija je prisotna pri vseh živih bitjih, ki s pomočjo kognitivnih procesov vstopajo v interakcijo z okoljem. Sposobnost učenja živali pogosto ugotovimo s tem, ko človek postavi žival v kontrolirano okolje. V takšnem okolju živali postavimo izzive, kjer se lahko poslužuje nagrade v obliki pozitivnega dražljaja ali kazni v obliki negativnega dražljaja. V diplomskem delu smo se dotaknili treh vrst ptičev in sicer golobov, papig in  vran ter opisali trenutne dogme o njihovih kognitivnih sposobnostih. Ugotovljeno je, da so golobi pismonoše odlični pri učenju poti, ki goloba pripelje do domačega golobnjaka. Papige so ptičja vrsta, ki se lahko dobro nauči govora ter zaporednih oblik obnašanja (igra v zabaviščnih parkih), medtem ko za vrane velja, da so sposobne reševati kompleksne uganke, kjer je potrebno tudi izdelati orodje, ki se ga posredno uporabi za dosego cilja. Posledično preučevane ptičje vrste ljudje uporabljamo za različne namene. Golobi pismonoše se uporabljajo za tekmovanja v golobji pošti, papige najdemo v zabaviščnih parkih, vrane pa se uporabljajo večinoma kot učni subjekt.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-15 07:45:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110495</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
