<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110476"><dc:title>Bakterijska rezistenca na povečane vsebnosti potencialno toksičnih kovin v tleh</dc:title><dc:creator>Matijašić,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Suhadolc,	Marjetka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>potencialno toksične kovine</dc:subject><dc:subject>rezistenca</dc:subject><dc:subject>biodostopnost</dc:subject><dc:subject>bakterije</dc:subject><dc:subject>tla</dc:subject><dc:subject>bioremediacija</dc:subject><dc:description>Potencialno toksične kovine (PTK), ki se kopičijo v tleh, predstavljajo grožnjo organizmom, vključno s človekom. Problem povečanih vsebnosti PTK je, da se za razliko od nekaterih ostalih onesnažil ne razgradijo in zato v okolju ostajajo. Pri presojanju njihove škodljivosti za organizme je bolj kot skupna vsebnost pomembna njihova biodostopnost. Biodostopnost v tleh je odvisna od razporejanja kovin med trdno in tekočo fazo, kar pa določajo interakcije med kovinami in trdnim delom talnega matriksa. Na omenjene interakcije vplivajo fizikalno-kemijske lastnosti tal in biološki procesi, preko katerih onesnaževalec vstopi v celico. Nekatere bakterije so se na onesnaženo okolje prilagodile tako, da lahko s pomočjo specifičnih encimov PTK pretvorijo v manj toksične ali neškodljive oblike, ali zmanjšajo njihovo (bio)dostopnost. To storijo s pomočjo različnih mehanizmov rezistence, ki so zapisani na rezistenčnih genih na kromosomu, plazmidih ali transpozonih. Med najbolj raziskanimi mehanizmi so: zmanjšan privzem iz okolja, povečano izločanje z izlivnimi črpalkami, zunajcelična zaplemba, znotrajcelična zaplemba ter kemijska modifikacija PTK. Znano je, da onesnaženje s PTK lahko izzove ko-selekcijski proces, tako da pride do selekcije bakterij, ki izkazujejo tako rezistenco na PTK kot tudi na antibiotike. Lastnost bakterij, da so zmožne rasti v okolju s povečanimi vsebnostmi PTK, omogoča njihovo uporabo v okoljski biotehnologiji, za bioremediacijo tal. Zaenkrat so ta potencial pokazali le v laboratorijskih razmerah. Za spodbujanje fitoremediacije so uporabne predvsem na PTK rezistentne PGPB (angl. Plant growth promoting bacteria), med katerimi najdemo endofitske bakterije in rizobakterije. Delo vsebuje pregled literature na temo bakterijske rezistence na povečane vsebnosti PTK v tleh in njihovo potencialno uporabo v biotehnologiji.</dc:description><dc:publisher>[K. Matijašić]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-15 07:45:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110476</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
