<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110468"><dc:title>Krščanstvo v (post)sekularnem kontekstu: žrtev lastnega uspeha?</dc:title><dc:creator>Šumrada,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klun,	Branko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Gianni Vattimo</dc:subject><dc:subject>Charles Taylor</dc:subject><dc:subject>Henri de Lubac</dc:subject><dc:subject>David Bentley Hart</dc:subject><dc:subject>krščanstvo</dc:subject><dc:subject>sekularizacija</dc:subject><dc:subject>sekularizem</dc:subject><dc:subject>ateizem</dc:subject><dc:subject>vračanje religioznega</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je sociološko–filozofski oris sodobne družbene situacije. Delo kritično ovrednoti umeščenost krščanstva v sodobnost, v sekularni oz. postsekularni družbeni kontekst. Ukvarja se z vprašanjem, ali je krščanstvo v (post)sekularnem družbenem okolju »žrtev lastnega uspeha«? Ad extra je krščanstvo lahko razumljeno kot »uspeh«, saj je njegove temeljne vrednote civilna družba sprejela za sebi lastne. A prav zato se krščanstvo kot prvotni nosilec teh vrednot v tej sekularni družbi tudi ne zdi več potrebno. Ad intra je krščanstvo torej lahko razumljeno kot »žrtev«; vendar kot »žrtev lastnega uspeha«, zato ker je omogočilo vzpon sekularizmu in ateizmu, ki pa ga sedaj želita izbrisati iz slike sodobnega sveta. Takšna družbena situacija predstavlja velik izziv za sodobno krščanstvo.
V prvem delu je problematika obravnavana z zornega kota ad extra: krščanstvo je razumljeno kot uspešno oz. »uspeh«. Prvo podpoglavje obravnava misel italijanskega filozofa Giannia Vattima in njegov pogled na krščanstvo, v drugem podpoglavju pa je predstavljena misel kanadskega filozofa Charlesa Taylorja in njegov pogled na krščanstvo. V drugem delu je problematika obravnavana z nasprotnega zornega kota ad intra: krščanstvo je razumljeno kot »žrtev lastnega uspeha«. V prvem podpoglavju je predstavljena misel filozofa Davida Bentleyja Harta o krščanstvu. V drugem podpoglavju pa je obravnavana misel teologa Henrija de Lubaca o ateizmu. V zadnjem, sklepnem delu je podano razmišljanje avtorice dela ob soočenju prej predstavljenih argumentov o mestu krščanstva v sodobnem svetu in njegovih prihodnjih možnostih.</dc:description><dc:publisher>[M. Šumrada]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-15 07:35:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110468</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
