VLOGA SODOBNIH MAGNETNORESONANČNIH SLIKOVNIH TEHNIK IN PRIPRAVE PACIENTA PRI OPREDELITVI RAKA PROSTATECaglič, Iztok (Avtor) Kovač, Viljem (Mentor) Barrett, Tristan (Komentor) multiparametrična magnetna resonancarak prostatetridimenzionalno slikanjedoločanje stadija rakakvaliteta slikartefaktirazširjenost dankehioscinijev butilbromidOzadje Slikanje z magnetno resonanco (MR) se je uveljavilo kot standardna diagnostična metoda pri odkrivanju in oceni lokalne razširjenosti raka prostate (RP), pri čemer je osnovni predpogoj dobra kvaliteta slik. Le-to bi lahko nadgradili z vključitvijo tridimenzionalnega T2-obteženega slikanja (3 dimensional T2-weighted imaging, 3D-T2WI) v standardni protokol, saj omogoča rekonstrukcijo slik v poljubni ravnini, s čimer bi lahko bolje prikazali stik tumorja z ovojnico prostate. Neodvisno od tehnike slikanja vplivajo na kvaliteto slik še različni dejavniki pri bolnikih kot sta črevesna peristaltika in prekomerna razširjenost danke. Smernice PI-RADS (Prostate Imaging-Reporting and Data System) poudarjajo pomanjkanje dokazov na obeh področjih in zato ne vsebujejo navodil glede priprave pacienta pred MR slikanjem. Namen Naš namen je bil primerjati 3D-T2WI z običajnim dvodimenzionalnim T2-obteženim slikanjem (2D-T2WI) pri opredelitvi lokalne razširjenosti RP. Želeli smo tudi raziskati vpliva antispazmolitika hioscin butilbromida (HBB) in razširjenosti danke na kvaliteto anatomskega in funkcijskega MR slikanja prostate. Preiskovanci in metode Vse študije smo opravili na 3 Tesla (3T) MR-tomografu v skladu s PI-RADS protokolom, ki je vključeval T2-obteženo slikanje (T2-weighted imaging, T2WI), T1-obteženo slikanje (T1-weighted imaging, T1WI), difuzijsko obteženo slikanje (Diffusion weighted imaging, DWI) z maksimalno b-vrednostjo 2000s/mm2, navidezni difuzijski koeficient (Apparent diffusion coefficient, ADC) in dinamično kontrastno ojačano slikanje (Dynamic contrast enhanced imaging, DCEI). V prvo študijo je bilo vključenih 75 preiskovancev po radikalni prostatektomiji, ki so pred tem opravili MR slikanje prostate. Najprej smo na 2D-T2W slikah lezije z vrednostmi PI-RADS &#8805; 4 na 5-stopenjski lestvici Likert (1 = ne prerašča, 5 = prerašča) subjektivno ocenili ali preraščajo ovojnico (extracapsular extension, ECE) ter izmerili dolžino kontakta med tumorjem in ovojnico. Nato smo branje ponovili z uporabo 3D-T2WI, kjer smo dodatno rekonstruirali potrebne ravnine, da smo določili maksimalni 3D kontakt in 3D površino. V drugo študijo II je bilo vključenih 87 bolnikov, ki so pred MR slikanjem prejeli 20 mg hioscinijevega butilbromida (HBB skupina) in 86 bolnikov v kontrolni skupini, ki HBB niso prejeli. Dva radiologa sta ovrednotila kvaliteto T2W, DWI in ADC slik s 5-stopenjsko Likert-ovo lestvico. DWI smo dodatno ocenili glede na stopnjo distorzije in artefaktov in T2W na prisotnost artefaktov zaradi premikanja in zmanjšane ostrine slike. Kvaliteto DCEI smo ovrednotili glede na število popačenih vrednosti na kontrastni krivulji. V tretji študiji sta MR slike 173 preiskovancev ovrednotila dva radiologa. Volumen danke je bil izračunan s planimetrijo in subjektivna ocena razširjenosti danke je bila podana s 5-stopenjsko lestvico Likert (1 = brez blata/zraka, 5 = velika količina blata/zraka). Na DWI so bili ocenjeni kvaliteta in stopnja distorzije slike ter arefakti. Na T2W slikah smo ocenjevali prisotnost artefaktov zaradi premikanja in ostrino slike. Kvaliteto DCEI smo ocenjevali enako kot pri drugi študiji. Rezultati Pri prvi študiji smo ECE ocenjevali pri 106 lezijah. ECE je bil prisotna pri 54% vseh lezij z oceno PI-RADS &#61619; 4 in pri 64% bolnikov. ECE je bila histološko potrjena kot fokalna v 28% in kot makroskopska v 72%. Senzitivnost subjektivne ocene ECE s 3D-T2W slikami je bila neznačilno višja kot s 2D-T2W slikami (75.4% proti 64.9%, p = 0.06), specifičnost je bila neznačilno nižja (83.7% proti 85.7%, p = 0.71). Ocena določena z lestvico Likert na 3D-T2W slikah je bila pri lezijah z ECE značilno višja (3.7 ± 1.4 versus 3.3 ± 1.4, p < 0.01), pri lezijah brez ECE pa neznačilno nižja (1.5 ± 1 proti 1.6 ± 0.9, p=0.27) kot pri 2D-T2W slikah. 3D kontakt je imel značilno višjo senzitivnost (73.7%) kot 2D kontakt (59.6%, p = 0.03), pri čemer je bila specifičnost enaka 87.8% (p = 1). 3D površina je značilno zvišala senzitivnost z 59.6% na 82.5% (p < 0.01, kar je bilo povezano z neznačilno znižano specifičnostjo z 87.8% na 71.4% (p < 0.01). Tumorji z visokim gradusom (High grade group, HGG) so imeli značilno višjo prevalenco ECE kot tumorji nizkega gradusa (low grade group, LGG): 88% proti 44%, p < 0.01. 90.9% pozitivna napovedna vrednost (PNV) HGG tumorjev je bila dosežena pri dolžini kontakta &#8805; 5 mm, pri LGG tumorjih je bila 90.4% PNV pri dolžini kontakta &#8805; 12.5 mm. Druga študija II je pokazala značilno višjo kvaliteto T2W slik v HBB skupini kot v kontrolni skupini (3.6 ± 1.1 versus 2.8 ± 0.9); p = <0.01. V HBB skupini je bilo značilno manj artefaktov zaradi premikanja in zmanjšane ostrine T2W slik (23.0% proti 53.5% in 51.7% proti 83.7%, p = <0.01). Značilno izboljšane kvalitete DWI in ADC slik ali zmanjšane DWI distorzije in artefaktov v HBB skupini ni bilo. Ocena DCEI je pokazala neznačilen trend z zmanjšanim številom popačenih vrednosti na krivulji (2.5 ± 2.4 versus 3.7 ± 2.6), p = 0.05. Tretja študija je pokazala značilno negativno povezavo med razširjenostjo danke in kvaliteto DWI (r = -0.628, p < 0.01) ter značilno pozitivno povezavo z distorzijo DWI (r = 0.814, p < 0.01). Med razširjenostjo danke in prisotnostjo artefaktov na DWI (r = 0.15, p = 0.04) ter povečanjem artefaktov T2W slikah (p < 0.01) je bil značilen pozitiven trend. Med stopnjo razširjenosti danke in ostrino T2W slik ter kvaliteto DCEI ni bilo povezave. 63 bolnikov je po slikanju z MR imelo usmerjeno tarčno biopsijo prostate, kjer je bil opazen trend z višjo PPV pri bolnikih z nizko stopnjo razširjenosti danke v primerjavi z bolniki z zmerno/visoko stopnjo razširjenosti. Zaključki Uporaba 3D-T2W slikanja je v primerjavi s standardnim 2D-T2W slikanjem značilno zvišala senzitivnost in zaupanje radiologa pri diagnosticiranju ECE. Prag dolžine kontakta z ovojnico je bil značilno daljši pri LGG kot pri HGG tumjih. Povečana razširjenost danke je imela značilen negativni vpliv na kvaliteto T2W in DWI slikanja, medtem ko je HBB signifikantno izboljšal kvaliteto T2W slik. Glede na te rezultate svetujemo uporabo 3D-T2WI za boljšo odkrivanje ECE kot tudi pripravo črevesja in rutinsko uporabo HBB pred MR slikanjem prostate, da bi izboljšali kvaliteto slik.20192019-09-15 07:15:55Doktorsko delo/naloga110458sl