<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110453"><dc:title>Poskus v teoriji in sodni praksi</dc:title><dc:creator>Mohar,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakulin,	Vid	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kazenski zakonik Republike Slovenije</dc:subject><dc:subject>poskus</dc:subject><dc:subject>neprimeren poskus</dc:subject><dc:subject>prostovoljni odstop</dc:subject><dc:description>Poskus kaznivega dejanja je institut splošnega dela Kazenskega zakonika KZ-1. Urejen je v tretjem
poglavju, znotraj splošnih določb o kaznivem dejanju. Poskus kaznivega dejanja je neločljivo povezan
tudi z neprimernim poskusom, poleg tega pa se nanj neposredno nanaša še prostovoljni odstop.
Poskus načeloma ni kazniv, razen pri kaznivih dejanjih, za katera je minimalna zagrožena kazen vsaj
treh let zapora, ali če zakon kaznivost izrecno določi. Kazen za poskus se giba v enakih okvirih kot za
dokončano kaznivo dejanje, lahko pa je storilec tudi milejše kaznovan. Za neprimeren poskus in v
primeru prostovoljnega odstopa se storilcu kazen lahko odpusti.
Namen inkriminiranja poskusa kaznivega dejanja je varovanje najpomembnejših dobrin posameznika
in družbe. Čeprav še ne pride do poškodb dobrin, je za delovanje družbenega sistema pomembno, da
so storilci kaznovani.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-15 07:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110453</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
