<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110446"><dc:title>Duševno zdravje v skupnosti na Ribniško-Kočevskem območju - potrebe in stališča</dc:title><dc:creator>Lovšin,	Karin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Flaker,	Vito	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rafaelič,	Andreja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje v skupnosti</dc:subject><dc:subject>zgodovina duševnega zdravja</dc:subject><dc:subject>nalepka duševne bolezni</dc:subject><dc:subject>fenomenologija</dc:subject><dc:subject>stigma</dc:subject><dc:subject>potrebe uporabnikov storitev s področja duševnega zdravja</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo vsebuje kratek pregled zgodovine duševnega zdravja iz socialnega vidika, ki predstavlja temelj za nadaljnje razmišljanje o duševnem zdravju na različnih območjih. Temu sledi primerjava duševnega zdravja skozi različna zgodovinska obdobja v Aziji, Ameriki, Evropi in nenazadnje tudi Sloveniji. Ker se je v povezavi z duševnim zdravjem kot zelo uspešna metoda, ki proučuje človeka in njegovo celotno okolje, izkazala fenomenologija, se to diplomsko delo dotakne tudi tega področja. Pomemben del tega dela pa prestavlja tudi stigmatizacija ljudi s težavami v duševnem zdravju, saj so ljudje, ki se poslužujejo raznih storitev iz področja duševnega zdravja s strani okolice še vedno odrinjeni na rob družbe, kar jim onemogoča prosto vključevanje v širšo družbo, ravno tako pa vsebuje razmišljanje o nalepki duševne bolezni. Celotnemu diplomskemu delu pa temelj predstavlja duševno zdravje, ki ga opredelim z medicinskega (tradicionalnega), fenomenološkega, pravnega in socialnega (konstruktivističnega) vidika, ter potrebe uporabnikov socialno-varstvenih storitev s področja duševnega zdravja. Prvotni namen tega diplomskega dela je bilo ugotoviti kakšno je splošno razumevanje prebivalcev Ribniško-Kočevskega območja o področju duševnega zdravja, ter ali je na omenjenem območju ponudba storitev iz področja duševnega zdravja sorazmerna z dejanskimi potrebami prebivalcev. Analizo intervjujev sem opravila na podlagi raziskovalnih vprašanj, ki sem jih razdelila na različne sklope, kot so: splošno razumevanje duševnega zdravja, storitve s področja duševnega zdravja na Ribniško-Kočevskem območju, potrebe, socialna mreža ter izkušnje z institucionalno obravnavo. Po končani analizi lahko trdim, da trenutne potrebe prebivalstva zagotovo presegajo trenutno dano ponudbo s področja duševnega zdravja, ter da ima večino oseb za sabo vsaj eno negativno izkušnjo z institucijami oziroma z institucionalno obravnavo. Izpostavila bom pomanjkanje storitev s področja duševnega zdravja na tem območju, saj se število ljudi s težavami v duševnem zdravju iz dneva v dan povečuje, dane storitve pa na tem območju ostajajo enake.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-14 08:35:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110446</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
