O usodi zvezd po plimskem raztrganjuJankovič, Taj (Avtor) Gomboc, Andreja (Mentor) plimsko raztrganječrna luknjahidrodinamika zglajenih delcevposplošeni Newtonov potencialvezana in nevezana snovV središčih večine galaksij se nahajajo supermasivne črne luknje z masami $10^5$--$10^{9,5}$$\,\mathrm{M_\odot}$, ki jih obdajajo središčne kopice zvezd. Po ocenah se s pogostostjo $10^{-5}$--$10^{-4}$/galaksijo/leto zgodi, da katero od zvezd zanese v bližino črne luknje in jo le-ta raztrga s svojo plimsko silo. Po raztrganju ima zvezdna snov pozitivno ali negativno celotno energijo, kar odloča o njeni usodi. Ostanki snovi s pozitivno energijo so nevezani in pobegnejo iz gravitacijskega potenciala črne luknje. Snov z negativno celotno energijo se vrne v bližino črne luknje, kjer tvori okoli nje disk, ki še nekaj mesecev ali let oddaja svetlobo. Ključnega pomena pri razumevanju plimskih raztrganj zvezd, nastanka diskov in njihov svetlobnih krivulj, je poznavanje količine snovi, ki konča v črni luknji, se nabere v disku ali pa pobegne v medzvezdni prostor. V magistrskem delu sem numerično modeliral plimsko raztrganje zvezd. Simulacije plimskega raztrganja sem opravil s programom PHANTOM, ki temelji na metodi hidrodinamike zglajenih delcev. Pri računanju gravitacijskega polja supermasivne črne luknje sem upošteval relativistične popravke k Newtonovem potencialu. Izvedel sem podrobnejšo analizo dinamike zvezdne snovi po raztrganju. Osredotočil sem se na masni delež vezane in nevezane snovi ter njuno časovno odvisnost. Izračune sem izvedel za Soncu podobne zvezde na različnih vrstah tirnic (eliptične, parabolične, hiperbolične) in različne vrednosti vpadnega faktorja.20192019-09-14 07:45:56Magistrsko delo/naloga110407sl