Hidrološka analiza kraških izvirov v SlovenijiJelen, Maja (Avtor) Bezak, Nejc (Mentor) Mikoš, Matjaž (Komentor) Kraški izviritrendipretokiMann-Kendallov testPettittov testlinearna regresijatemperatura vodeKras je mogoče najti povsod po Sloveniji, z izjemo Severovzhodnega dela države. Kraški vodonosniki so pomemben vir pitne vode, hkrati pa zaradi sposobnosti hitrega pretakanja vode in morebitnih onesnaževal, predstavljajo ranljiv sistem. Hidrološka analiza kraških izvirov obsega analizo trendov najmanjših, srednjih in največjih letnih pretokov v 14 kraških izvirih, razporejenih po celotni Sloveniji. Naloga podaja opis nastanka krasa in kraškega vodonosnika, opiše mehanizem polnjenja kraškega vodonosnika in pretakanja vode v njem, opiše vrste kraških izvirov in podaja pregled večjih kraških izvirov v Sloveniji. V nalogi je bila statistična analiza trendov narejena z uporabo Mann-Kendallovega testa in z metodo linearne regresije. S Pettittovim testom je bilo poiskano leto, v katerem pride do nenadne spremembe trenda, na podlagi tega leta pa je bila časovna vrsta razdeljena na dve podvrsti. Linearni trendi srednjih letnih pretokov so bili analizirani tudi za podvrsti. Obravnavane so bile značilnosti hidroloških podatkov. V analizo trendov hidroloških in meteoroloških spremenljivk, so bile zajete popolne časovne vrste podatkov, ki so bile predhodno pregledane, manjkajoče vrednosti pa po potrebi dopolnjene. Obravnavano je bilo spreminjanje temperature vode v 7 kraških izvirih in preverili smo odvisnost med temperaturo vode v kraških izvirih in temperaturo zraka. Prav tako so bili za izbrane meteorološke postaje ugotovljeni trendi temperature zraka in trendi vsote letnih padavin. V nalogi nas je zanimal tudi vpliv padavin na trende srednjih letnih pretokov. Rezultati so pokazali statistično značilno upadanje srednjih letnih pretokov v 12 izmed 14 analiziranih kraških izvirih, prav tako se statistično značilni trend upadanja najmanjših letnih pretokov pokaže v 11 od 14 kraških izvirih. Temperatura vode narašča v 5 od 7 izbranih kraških izvirih, od tega v 3 kraških izvirih tudi statistično značilno. Kot leto preloma je bilo največkrat določeno leto 1982.20192019-09-14 07:45:03Magistrsko delo/naloga110377sl