<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110364"><dc:title>Varstvo označb geografskega porekla v Evropski uniji: na čigavi strani je pravo v primeru zaščite terana?</dc:title><dc:creator>Zonta,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnik,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravo intelektualne lastnine</dc:subject><dc:subject>pravo industrijske lastnine</dc:subject><dc:subject>pravo Evropske unije</dc:subject><dc:subject>označbe geografskega porekla</dc:subject><dc:subject>geografske označbe</dc:subject><dc:subject>označbe porekla</dc:subject><dc:subject>ureditev na področju vin</dc:subject><dc:subject>zaščita terana</dc:subject><dc:description>Označbe geografskega porekla so pravice industrijske lastnine, ki sporočajo, od kod določeno blago izvira. Poreklo je pogosto povezano s kvaliteto ali drugimi lastnostmi produktov, zaradi česar so potrošniki za produkte, ki so označeni z označbami geografskega porekla pripravljeni plačati več denarja. Ker gre za izključno pravico, ki na trgu ustvarja monopol, v praksi pogosto prihaja do sporov. Tak spor je tudi spor glede zaščite terana, v katerem Slovenija zagovarja stališče, da je teran izključno slovensko vino oziroma označba porekla, do katere je upravičena zgolj Slovenija. Hrvaška na drugi strani zatrjuje, da gre za sorto vinske trte, ki se tradicionalno goji na Hrvaškem, v Sloveniji in Italiji, zato bi pridelovalci iz Hrvaške Istre morali biti upravičeni do izjeme, ki bi jim omogočala, da svoja vina označujejo z imenom te sorte. 

Spor glede zaščite terana je skušala rešiti Evropska komisija, ki je z delegirano uredbo Hrvaški dovolila izjemo, čemur Slovenija nasprotuje, zato je na Splošno sodišče Evropske unije vložila ničnostno tožbo za razveljavitev sporne uredbe. Evropska komisija je najverjetneje v postopku sprejemanja izpodbijane uredbe prekršila številne postopkovne določbe. Ali je z vidika materialnega prava Slovenija do izključne pravice sploh upravičena, pa je drugo vprašanje. Magistrska naloga skuša na to vprašanje odgovoriti, tako da najprej predstavi pravni okvir, v katerega je spor umeščen. Analizi splošnih značilnosti označb geografskega porekla in pravnih virov mednarodnega, evropskega in nacionalnega prava, ki regulirajo označevanje vin, sledi predstavitev primera ter soočenje stališč slovenske in hrvaške strani. Na koncu se avtor postavi v vlogo sodnika in skuša poiskati pravilno, pa tudi pravično rešitev spora.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-14 07:15:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110364</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
