Insolventni postopki nad povezanimi družbami - z vidika evropskega pravnega redaPejović, Valentina (Avtor) Simoneti, Marko (Mentor) Insolventni postopekpovezana družbaevropska uredbamaterialna konsolidacijapostopek koordinacijeMagistrska naloga obravnava problematiko skupne obravnave postopkov nad povezanimi družbami, zaenkrat še neurejeno področje slovenskega insolventnega prava, katero je Evropska Unija in nekaj držav članic že začelo pravno regulirati. Vprašanje insolventne povezane družbe se je po finančni krizi začelo v praksi vse pogosteje pojavljati in ima pomembno vlogo, saj so poslovne strukture sestavljene iz več povezanih podjetij postale pravilo, zlasti v mednarodnem poslovanju. Tradicionalni "atomistični" pristop je nezadovoljiv, ker privilegira obliko nad vsebino, kar ob upoštevanju obstoja skupine pomeni, da je vsaka njena sestavina ločena in samostojna pravna oseba. Ta naloga raziskuje konsolidiran pristop, ki skupine povezanih družb obravnava kot eno celoto, bodisi za namene skupne odgovornosti vseh članov, bodisi iz razlogov poenostavitve postopka. Na začetku naloge so opisani vsi osnovni pojmi, instituti in koncepti, bistveni za razumevanje širše problematike te naloge, ki se v nadaljevanju, sicer le delno dotakne tudi ekonomskega vidika združevanja družb in zahteva nekaj osnovnega znanja insolventne in gospodarske zakonodaje. Med možnimi načini urejanja takšnih vrst postopkov v grobem ločimo materialno konsolidacijo in postopkovno koordinacijo, pri čemer je tako evropska kot tudi večina nacionalnih ureditev osnovanih na drugem pristopu. V drugem delu je predstavljena evropska uredba, ki ureja to področje ter razlogi za sprejetje in vsebina novele, ki je na novo uredila postopek koordinacije in že obstoječim pravnim okvirjem za vodenje postopkov nad povezanimi družbami dodala nekatere nove institute. V nadaljevanju naloga identificira nekatere pomanjkljivosti novele in morebitne predloge za izboljšave, ki jih navajajo strokovnjaki z Inštituta za insolventno pravo in na katere bi slovenski zakonodajalec moral biti pozoren pri skoraj nujnem uzakonjenju teh določb v prihodnosti. V nalogi so predstavljeni tudi argumenti za in proti ureditvi tega področja v slovenskem pravnem redu, ki so podkrepljeni z nekaterimi stališči slovenske sodne prakse.20192019-09-14 07:15:35Magistrsko delo/naloga110360sl