<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110302"><dc:title>Priprava kompozitnih anod za magnezijeve akumulatorje</dc:title><dc:creator>Firm,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dominko,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mletje magnezija</dc:subject><dc:subject>kompozitne anode</dc:subject><dc:subject>magnezij organski akumulatorji</dc:subject><dc:description>Za uspešno komercializacijo magnezijevega akumulatorja je potrebno razviti ustrezne anodne in katodne materiale ter elektrolite, ki so kompatibilni z kovinskim magnezijem in z uporabljenim katodnim materialom. Pri uporabi magnezijeve folije za anodo se srečujemo z relativno visoko upornostjo, ki je posledica pasivacije površine magnezija in relativno majhne specifične površine za elektrokemijske reakcije. V tem delu smo pripravili aktiven in fin magnezijev prah s postopkom mehanskega mletja, ki bi lahko bil zanimiv tudi za industrijsko proizvodnjo. Magnezijeve delce smo mleli skupaj z dodatkom organskih topil in magnezijevih soli. Uspešnost zmanjšanja delcev in stopnjo kontaminacije prahu smo preverjali z vrstično elektronsko mikroskopijo in emisijsko disperzijsko spektroskopijo. Elektrokemijsko aktivnost prahu smo določevali z galvanostatskimi meritvami v 0,4 M raztopini Mg(TFSI)2:MgCl2 v 1-metoksi-2-(2-metoksietoksi)etanu (DIG) in kasneje v 0,8 M raztopini Mg(TFSI)2-2MgCl2 v 1,2-dimetoksi etanu (DME). Rezultati so pokazali, da je najprimernejše topilo za mletje magnezija tetrahidrofuran (THF). Z dodatkom reduktivnih specij smo zmanjšali organsko kontaminacijo prahu. Tako dobljen prah smo nadalje uporabili za izdelavo kompozitnih elektrod iz magnezijevega prahu, saj in veziva. Te elektrode so izkazale nižjo upornost, kot magnezijeva folija. Pri elektrodah smo najprej preverili učinkovitost odtapljanja in nalaganja magnezija v anodah iz različnih pripravljenih prahov. Preverjali smo tudi njihovo elektrokemijsko stabilnost pri spreminjanju deleža veziva in saj. Najbolj stabilno delovanje kažejo elektrode, ki imajo sestavo kompozita iz Mg prahu, ki je bil mlet v THF, saj in veziva v razmerju 88:10:2. Različne prahove in kompozitne anode smo na koncu testirali še v laboratorijskih akumulatorjih, kjer smo uporabili magnezij kot anodo in redoks aktivni organski material kot katodo. Rezultati so pokazali, da bolj stabilno delovanje dosežemo z večjimi delci Mg prahu, ki imajo manjšo aktivno površino.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-13 10:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110302</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
