Otonove Atene. Arhitekturni spomeniki in njihov pomen pri nastanku grške države v času vladanja kralja Otona (1833–1862)Gradišnik, Jernej (Avtor) Vidrih, Rebeka (Mentor) Stergar, Rok (Mentor) Grčijajugovzhodna Evropa19. stoletjeOtonneoklasicizemarhitekturaPrva polovica 19. stoletja je bila za grški prostor buren čas. Grška vojna za neodvisnost je močno prizadela prostor, ki so ga velike sile namenile neodvisni grški državi. Po posredovanju evropskih sil je grški prestol zasedel bavarski princ Oton. Novi kralj se je ob prihodu v svoje kraljestvo znašel pred zahtevno nalogo, kateri ni bil kos in je bil leta 1863 z državnim udarom odstavljen. Kljub temu so bili v času kralja Otona vzpostavljeni mehanizmi oblasti in identitete nove države, ki jim lahko sledimo tudi v arhitekturi in urbanizmu. S prvim pomembnejšim odlokom je Oton imenoval Atene za prestolnico in potrdil urbanistični načrt za zasnovo mesta, ki sta ga naredila Stamatios Kleanthes in Eduard Schaubert. Pomembno arhitekturno nalogo je predstavljala izgradnja kraljeve palače pri kateri je osebno sodeloval tudi bavarski kralj Ludvik. Palača je bila zasnovana v neoklasicističnem slogu kot tudi stavbi univerze in akademije. Prvo desetletje Otonove vlade je zaznamovala politika bavarizma, ki je izražena tudi pri arhitekturnih nalogah dodeljenim v Evropi izšolanim arhitektom. Z državnim udarom leta 1843 je bil kralj prisiljen opustiti to politiko in večjo vlogo nameniti lokalnim elitam. Tako je dela na Hansnovi Univerzi dokončal Lisandros Kaftantzoglou, dela na katedrali Marijinega oznanjenja pa Demetres Zezos, François Boulanger in Panagiotes Kalkos. Spremembe povezane s koncem politike bavarizma sovpadajo tudi z uveljavljanjem novega grško-bizantinskega sloga, ki je bil izražen ob gradnji mestne katedrale. Čeprav se je Otonovo kraljevanje končalo z državnim udarom in njegovo odstavitvijo je pomembno vplivala na izgradnjo države. Selitev prestolnice v Atene je vzpostavila novo središče grškega sveta. Kraljeva palača je postala središče političnega življenja in kasneje postala tudi sedež grškega parlamenta. Stavbi univerze in akademije sta vzpostavili kulturno in izobraževalno središče mesta, kjer se je izobraževala kulturna, politična in birokratska elita nove države. Katedrala Marijinega oznanjenja je z grško-bizantinskim slogom postala odmev Velike ideje, ki je zaznamovala politiko grške države v naslednjih desetletjih.20192019-09-13 07:46:51Diplomsko delo/naloga110287sl