<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110274"><dc:title>Dnevno varstvo kot prehod v dom starejših</dc:title><dc:creator>Špeh,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>starostniki</dc:subject><dc:subject>kvalitativna študija</dc:subject><dc:subject>domsko varstvo</dc:subject><dc:subject>vključevanje v aktivnosti</dc:subject><dc:description>Uvod: Prebivalstvo se stara, s tem pa se povečujejo tudi potrebe po njegovi oskrbi. Ko starostniki sami oziroma njihovi svojci ne morejo več skrbeti zanje in potrebujejo tujo pomoč, ti velikokrat vidijo domsko varstvo kot edino rešitev, pri tem pa zanemarijo druge oblike oskrbe, med katere spada tudi dnevno varstvo. Dnevno varstvo starostnikom omogoča, da še vedno živijo doma, kljub temu da se vsakodnevno vključujejo v institucionalno varstvo. Pri tem se že srečujejo z novim okoljem, ljudmi in sistemom znotraj domskega varstva, zato je morebitni kasnejši prehod vanj za starostnike lažji in manj stresen. Namen: Želeli smo ugotoviti vzroke za sprejem in namestitev v domsko ali dnevno varstvo ter kakšen je vpliv dnevnega varstva na prehod in sprejem v domsko varstvo ter kasnejše vključevanje v aktivnosti. Metode dela: Izvedli smo pol strukturirane intervjuje z desetimi ožjimi družinskimi člani starostnikov, ki so sedaj vključeni v domsko varstvo iste ustanove. Polovica od teh je bila v dom sprejeta preko dnevnega varstva, druga polovica pa je bila sprejeta direktno. Dobljene podatke smo obdelali s kvalitativno analizo in utemeljitveno teorijo. Rezultati: Najpogostejši vzroki za sprejem v dnevno in domsko varstvo so bile težave na telesnem, kognitivnem in duševnem področju, življenjska naveličanost/pasivnost, ogroženost lastne varnosti/zdravja, težave pri izvajanju dnevnih aktivnosti in obremenjenost svojca. Obdobje po sprejemu v domsko varstvo so tisti, ki so bili sprejeti direktno, doživljali bolj stresno. Analiza je pokazala, da se to kaže v splošnem počutju starostnikov, ter z manj pogostim vključevanjem v aktivnosti in druženju. Pri predhodnih uporabnikih dnevnega varstva stresnih sprememb ni bilo zaznati. Slednji se pogosteje vključujejo v aktivnosti, vendar po daljšem bivanju v domskem varstvu razlike niso več tako očitne. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je prehod v domsko varstvo lažji, če so starostniki predhodno vključeni v dnevno varstvo. Ugotovili smo, da se tako lažje in hitreje vključujejo v aktivnosti, s tem pa se jim viša kvaliteta njihovega življenja.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-13 07:46:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110274</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
