Sovražni govor med pravico do svobode govora in negativnimi družbenimi posledicamiTörnar, Jasna (Avtor) Škerlep, Andrej (Mentor) komunikologijajavna sferasovražni govorsvoboda govoraV demokraciji javna sfera odpira prostor javnega komuniciranja o pomembnih temah, o katerih mora družba, posebej politične institucije, odločati. Javno komuniciranje je možno, če obstaja svoboda govora, ki omogoča izmenjavo različnih mnenj, interesov in pogledov na svet, kar z drugimi besedami pomeni, da mora javno komuniciranje potekati čim bolj neovirano, brez cenzure in ideološkega omejevanja. Zaradi pomembnosti javne sfere mora družbeni red ščititi svobodo govora in pojave t.i. »sovražnega govora« opredeliti in sankcionirati le tedaj, kadar ima tovrstni govor za družbo, družbene skupine in državljane očitne negativne posledice. Nekateri poskušajo kot sovražni govor opredeliti tiste javne diskurze, s katerimi se ne strinjajo, kar je preširoka opredelitev. Na drugi strani pa bi nekateri radi zanikali obstoj sovražnega govora, kljub temu, da nekateri javni diskurzi direktno napadajo dostojanstvo in družbeno identiteto nekaterih družbenih skupin, posebej tistih iz obrobja družbe, ali pa celo pozivajo k nasilju. Z vidika človekovih pravic in svoboščin, na katerih je utemeljena ustavna ureditev, je svoboda govora, tudi kritičnega in neprijetnega, temeljna vrednota javnega komuniciranja, vendar le do tiste mere, ko začne javni diskurz direktno napadati, zanikati, izničevati ali celo pozivati k nasilju proti nekaterim družbenim skupinam. V študiji primera o sovražnem govoru v odnosu do nezakonitih migrantov, pokažem na mejne primere javnega govora, ki prestopijo mejo in jih lahko označimo za sovražni govor. A kljub temu ugotavljam, da sodna praksa v Republiki Sloveniji ne sankcionira sovražnega govora.20192019-09-13 07:45:55Diplomsko delo/naloga110255sl