Pomen vključevanja krmnega graha (Pisum sativum L.) v kolobarRutar, Mateja (Avtor) Kocjan Ačko, Darja (Mentor) Flajšman, Marko (Komentor) pridelovanje krmekolobarkrmni grahPisum sativumsortemedvrstna razdaljapridelek zrnjaKrmni grah (Pisum sativum L.) je enoletna zelnata rastlina in beljakovinsko pomembna stročnica iz družine metuljnic (Fabaceae). Poleg beljakovin (20 do 30 %) v suhi snovi vsebuje še ogljikove hidrate (50 do 60 %), okoli 5 % celuloze, 1 do 2 % olja in 3 do 4 % mineralnih snovi. V živinoreji se suho zrnje graha uporablja v obliki celega, zdrobljenega ali zmletega zrnja. Živini se polaga tudi v obliki zelinja, sena ali silaže. Krmni grah kot stročnica izboljša bilanco dušika v tleh, saj s pomočjo bakterij Rhizobium, ki se nahajajo v koreninskih gomoljčkih, veže zračni dušik, ki ga da rastlini gostiteljici. Vključevanje krmnega graha v kolobar je pomembno iz vidika splošne pridelave in fiksacije dušika. V Sloveniji je bilo leta 2018 posejanih 434 ha graha s pridelkom suhega zrnja 2,4 t/ha. Na laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani smo v letu 2018 posejali sedem sort ('Astronaute', 'Enduro', 'Eso', 'James', 'Lessna', 'Partner' in 'Tiberius') krmnega graha na dve medvrstni razdalji (12,5 cm in 37,5 cm) z namenom ugotoviti razlike med pridelki in dejavniki pridelka ter morfološkim razvojem opazovanih sort. V morfološkem razvoju opazovanih sort ni bilo razlik med medvrstnima razdaljama. Največji povprečni pridelek je imela sorta 'Astronaute' (4932 kg/ha), največjo absolutno maso pa sorta 'Tiberius' (285,1 g). Ker se vrednosti medvrstne razdalje za vsak dejavnik razlikujejo, iz tega ne moremo izhajati, da le ena medvrstna razdalja vpliva na dejavnike, ki smo jih spremljali. Ker so bile nekatere parcelice uničene s strani ptic (vrane in golobi) ter zastajanja vode, predlagamo ponovitev poskusa.20192019-09-13 07:45:47Diplomsko delo/naloga110253sl