<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110217"><dc:title>Preprečevanje pranja denarja s kriptovalutami</dc:title><dc:creator>Kočnik,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simoneti,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kriptovalute</dc:subject><dc:subject>bitcoin</dc:subject><dc:subject>anonimnost</dc:subject><dc:subject>decentralizacija</dc:subject><dc:subject>virtualne valute</dc:subject><dc:subject>preprečevanja pranja denarja</dc:subject><dc:subject>Direktiva 2018/843</dc:subject><dc:subject>Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma</dc:subject><dc:description>Kriptovalute so inovativen spletni plačilni sistem, ki omogoča psevdonimno izvajanje transakcij, ki se evidentirajo s pomočjo decentraliziranega računovodstva brez posredovanja in nadzora centralne institucije. Čeprav kriptovalute spominjajo na denar, pa zaradi svojih specifičnih lastnosti in vezanosti finančne regulacije na fiat denar niso zakonito plačilno sredstvo. Zaradi višje stopnje anonimnosti kot v tradicionalnih plačilnih sistemih obstaja pri kriptovalutnih sistemih večje tveganje za pranje denarja. Celovita regulacija na področju pranja denarja je onemogočena zaradi neobstoja centralne institucije nadzora, z regulacijo katere bi celovito uredili kriptovalutne trge.
Zaradi globalnega značaja sistema so enostranski ukrepi na nacionalni ravni praviloma neučinkoviti, zato je za regulacijo na področju pranja denarja ključen odziv evropskega zakonodajalca. Evropska unija je s postavitvijo definicije virtualnih valut in vključitvijo menjalnic ter skrbniških ponudnikov denarnic pod zavezance del kriptovalutnega sistema podredila obstoječi evropski regulaciji, namenjeni harmonizaciji pravnih redov držav članic na področju preprečevanja pranja denarja. S tem se zmanjšuje tveganost pranja denarja na področju virtualnih valut, saj uporabniki, ki s kriptovalutami poslujejo preko novih zavezancev, zaradi izvajanja identifikacije kot dela načela poznavanja svoje stranke ne bodo več anonimni, njihove transakcije pa bodo nadzorovane.
Slovenski zakonodajalec je virtualne valute uredil še pred sprejemom relevantne regulacije na evropski ravni, in sicer zavezance ureja širše kot peta direktiva o preprečevanju pranja denarja, vendar pri tem ostaja odprto vprašanje, ali so izvajalci začetne ponudbe žetonov zavezanci regulative. Nacionalna zakonodaja se bo morala novi direktivi prilagoditi z uvedbo obvezne registracije zavezancev in prilagoditvijo postopka verifikacije strank spletnemu poslovanju.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-13 07:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110217</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>