Optimizacija kristalnosilicijevih fotonapetostnih modulov, poljubno orientiranih v prostoru, z upoštevanjem realističnih pogojev osvetlitveTOMŠIČ, ŠPELA (Avtor) Lipovšek, Benjamin (Mentor) kristalnosilicijeve sončne celiceprotiodbojna plastrealistični osvetlitveni pogojioptimalna debelinaGlobalna potreba po obnovljivih energetskih virih je gonilo pri načrtovanju sončnih celic s čim večjo učinkovitostjo pretvorbe zunaj laboratorijev, kjer so osvetlitveni pogoji precej drugačni od idealnih. Za izboljšavo optičnih lastnosti celic je bilo razvitih kar nekaj pristopov, ki stremijo k bolj učinkovitemu ujetju svetlobe v celicah, pri čemer med najpomembnejše pristope uvrščamo uporabo protiodbojnih plasti. Plazemsko nanešen silicijev nitrid (a-SiNx:H ali krajše SiNx) je dandanes izredno popularen protiodbojni material pri kristalnosilicijevih sončnih celicah. V laboratorijih in industriji je optimalna debelina plasti SiNx določena pri pravokotnem ali konstantnem poševnem vpadu svetlobe s standardnim AM1.5 spektrom. Takšni idealni osvetlitveni pogoji so popolnoma drugačni od realističnih, katerim so PV moduli izpostavljeni po integraciji v stavbe. Zato smo v tem delu razvili tri metode, ki so s pomočjo optičnih simulacij določile optimalno debelino plasti SiNx v strukturi kristalnosilicijeve sončne celice oz. PV modula s poljubno orientacijo v prostoru, pri čemer so bile upoštevane realistične osvetlitvene razmere preko celega leta. Obravnavani sta bili dve različni orientaciji PV modula (strešna in fasadna), katerih optimalni debelini plasti SiNx smo primerjali z optimumoma, ki sta bila pridobljena pod pravokotnim in konstantno poševnim vpadom svetlobe. Metode so bile tudi analizirane in primerjane med seboj.20192019-09-12 12:35:10Magistrsko delo/naloga110191sl