Preko Konsa do obravnave problema fascinacije v kontekstu umetnostiCaserman, Katarina (Avtor) Gorenec, Bojan (Mentor) Kapus, Sergej (Komentor) Slikarstvokonstrukcijaneprosojnosttranslucidnostodsevnostgledalecfascinacijadiplomska naloga.Aritmetični odnos med tistim, kar je umetnik načrtoval, a ni izrazil, in tem, kar se je v njegovem rezultatu neintencionalno izrazilo, je nekaj, kar Duchamp pojmuje »koeficient umetnosti«. Kot bomo spoznali, je ta pri moji konstrukciji Kons vseskozi prisoten in je nekaj, kar dojemam kot ključni gradnik celote – Kons mi je za nazaj vzpostavil pomene, ki so se mi v nekem trenutku zdeli pomembnejši kot tisti koncepti, ki so sprva veljali za temelj konstrukcije. Kons ni umetniško delo, ki se s prisotnostjo gledalca dopolnjuje. Ravno nasprotno, gledalec je tisti, ki zaradi svoje celovitosti nujno potrebuje konstrukcijo. Slednja mu z destrukcijo njegovega notranjega sveta na novo konstruira prav ta svet, v katerem se individuum nahaja. Proces ustvarjanja skriva v sebi nekaj fascinantnega. Hipni akcenti, ki se v njem sprožijo in vzniknejo iz nezavednega, niso vseskozi prisotni, a vsakokrat presenetijo. To so trenutki, ki so tako močni, da se jim vedno znova in vsakič drugače poskušam približati ter jih doseči.20192019-09-12 08:36:44Diplomsko delo/naloga110147sl