Identifikacija stresorjev na področju dela radioloških inženirjevJagodič, Mihela (Avtor) Hlebec, Valentina (Mentor) Starc, Tina (Komentor) stres na delovnem mestustresorjiradiološki inženirUvod: Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na notranje ali zunanje stresne dražljaje (stresorje). Stresorji so vsi dejavniki, ki povzročijo stresni odziv (dogodek, oseba, neprijetna novica, predmet, stanje idr.) in kratkotrajno zrušenje posameznikovega notranjega ravnovesja. Sledi stresni odziv, ki pa se pri vseh ljudeh razlikuje in je odvisen od osebnosti, preteklih izkušenj, znanja, okoliščin, okolja in življenjske naravnanosti. Stres na delovnem mestu posameznik doživlja zaradi njegove vloge v organizaciji, definiran je kot emocionalno stanje, ki je rezultat razlike med zahtevami in sposobnostmi posameznika za prenašanje stresa. Med zdravstvenimi delavci so tudi radiološki inženirji podvrženi stresu na delovnem mestu, med glavnimi stresorji so podaljšan delovni čas, izmensko delo, visoke delovne obremenitve, vodstvo in medosebni odnosi. Namen: Namen raziskave je opredeliti stres in z njim povezane dejavnike ter ugotoviti, katere stresorje najbolj zaznavajo radiološki inženirji na svojem delovnem mestu. Metode dela: V prvem delu magistrskega dela smo predstavili teoretična izhodišča: pojem stresa, stresorje, stres na delovnem mestu, simptome stresa, njegove posledice ter načine spoprijemanja s stresom. Kot merski inštrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga posredovali okoli 450 radiološkim inženirjem. V vprašalniku nas je zanimalo kateri so različni stresorji na delovnem mestu, kateri delovni pogoji in obremenitve vplivajo na pojav stresa, kako doživljajo radiološki inženirji fizično stanje na delovnem mestu, v kakšni meri opazijo simptome stresa ter v kolikšni meri se poslužujejo načinov spoprijemanja s stresom. Anketni vprašalnik je bil izveden v spletni obliki s pomočjo programa 1ka. Pridobljene rezultate smo analizirali s programom SPSS in jih nato primerjali z različnimi raziskavami. Rezultati: Anketo je rešilo 236 radioloških inženirjev (52,4 % odzivnost). Največ stresa RI zaznavajo zaradi medosebnih odnosov ter vodstva, najpomembnejši stresor je konflikt z nadrejenim (3,38). Stres na delovnem mestu najbolj obremenjuje RI, zaposlene na področju radioterapije. Med različnimi ravnmi zdravstvenih dejavnosti ni razlik v stopnjah zaznanega stresa. Ni statistično značilnih razlik v zaznanem stresu po spolu ter po starosti (p<0,05). S Pearsonovo korelacijo smo dokazali, da nižje stopnje stresa zaznavajo RI, ki so v dobrih odnosih s sodelavci in nadrejenim ter tisti, ki izražajo zadovoljstvo z delom v multidisciplinarnem timu (p<0,05). Poučevanje novega delovnega kadra je pozitivno povezano z nastankom delovnega stresa. Nepotrebni dodatni radiološki posegi nimajo vpliva na nastanek stresa (p>0,05), prav tako ne nejasnost vlog. Ima pa velik vpliv na nastanek stresa konflikt vlog (p<0,05). Najpogostejša metoda lajšanja simptomov stresa je lastna skrb za zdravje in videz (3,77), sledijo družabna srečanja (3,69). Pomembni delovni obremenitvi sta komunikacija s pacienti in dežurstva (p<0,05). Večina RI meni, da bi lahko bili fizični pogoji na delovnem mestu boljši. Razprava in zaključek: Raziskava je pokazala, da radiološki inženirji na svojem delovnem mestu zaznavajo različne stresorje. Najpomembnejši se nanašajo na odnose v samem kolektivu. V prihodnje bi bilo smiselno izvesti raziskave o stresu znotraj posameznih področij radiološke tehnologije (diagnostično-interventna radiologija, nuklearna medicina, radioterapija). Samo na ta način bi pridobili najbolj jasno sliko stresa na delovnem mestu.20192019-09-12 07:46:21Magistrsko delo/naloga110106sl