Fotomorfogeneza motovilca (Valerianella locusta (L.) Laterr.) ob podaljševanju dneva s svetlobo različne spektralne sestavePoplašen, Suzana (Avtor) Vodnik, Dominik (Mentor) Kump, Bojka (Komentor) dosvetljevanjekratkovalovna rdečadolgovalovna rdečafitokrommotovilecLED sistemV diplomski nalogi smo ugotavljali odzive motovilca pri dosvetljevanju z različnimi svetlobnimi obravnavami. Cilj poskusa je bil, da s podaljšanjem dneva povečamo pridelek motovilca, ne da bi ta prešel v rast v višino (izdolževanje) oz. v cvetenje. V poskusu, ki smo ga februarja in marca 2019 opravili v rastlinjaku Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete, smo uporabili motovilec sorte 'Vit', ki smo ga izpostavili trem svetlobnim tretmajem. V prvem obravnavanju smo dan podaljšali za dve uri s svetlobo, sestavljeno iz kratkovalovne rdeče, bele in modre svetlobe (R+W+B); v drugem smo 2-urno podaljšanje izvedli s svetlobo iz dolgovalovne rdeče, bele in modre svetlobe (FR+W+B), pri čemer je bila gostotota toka fotosintetsko aktivnih fotonov podobna kot pri prvem obravnavanju (PPFD = 170-200 µmol m-2 s-1). Zadnje obravnavanje, kontrola, ni bilo dosvetljevano. Rastline smo dosvetljevali 45 dni in v tem času izvedli 4 vzorčenja. Dosvetljevane rastline so imele v povprečju večjo svežo in suho maso ter prirast od nedosvetljevanih. Najboljše rezultate v teh parametrih so dosegale rastline dosvetljevane s FR+W+B svetlobo. Njihova sveža masa je znašala 2,7 g/na rastlino, suha pa 0,45 g/na rastlino. Nedosvetljevane rastline so imele najnižjo maso, sveža je znašala 2,2 g/na rastlino, ter suha 0,32 g/na rastlino. Rastlinam, dosvetljevanim s FR+W+B svetlobo, so poleg največje sveže in suhe mase največ prirastli tudi rastni vršički. Merili so 11,9 mm in skupno prirastli glede na izhodiščno stanje T0 za 117 %. Vršički rastlin, ki so bili dosevtljevani z R+W+B svetlobo, so prirastli za 115 %, s tem, da so rastline dosvetljevane z R+W+B svetlobo bolj enakomerno priraščale med vzorčenjem. Nedosvetljevani vršički so prirastli za 93 %. Rastline vseh treh obravnavanj so prirastle največ med terminoma T0 in T1. Rezultati so pokazali, da svetlobne obravnave bistveno ne vplivajo na število listov ali skupno površino le teh. Med svetlobnimi obravnavami prav tako nismo zasledili velikih razlik v fotosintetski aktivnosti, kar pripisujemo dejstvu, da so bile rastline večino časa izpostavljene enaki naravni svetlobi.[S. Poplašen]20192019-09-12 07:45:46Diplomsko delo/naloga110100sl